prosilec - Ministrstvo za pravosodje

Številka: 090-232/2026/2

Datum: 10. 6. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……………….(v nadaljevanju prosilec) z dne 26. 5. 2026, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-36/2026-2030-2 z dne 26. 5. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 26. 5. 2026, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje Republike Slovenije, št. 090-36/2026-2030-2 z dne 26. 5. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 25. 4. 2026 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je zahteval dokument DO RS št. DP-1-318/2011 z dne 18. 2. 2026, ki ga je organ navedel v odgovoru prosilcu št. 702-3/2025-2030-7 na njegove elektronske vloge z dne 31. 10. 2025, 23. 12. 2025 in 2. 1. 2026, v zvezi z očitanimi nepravilnosti Državnemu odvetništvu Republike Slovenije v zadevi opr. št. 1171/2014, v kateri je bil prosilec sicer tudi sam stranka postopka.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo št. 090-36/2026-2026-2023-2 z dne 26. 5. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zaradi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil posredovanje zahtevanega dokumenta.

(3) Zoper navedeno odločitev je prosilec dne 26. 5. 2026 pri organu podal pritožbo, v kateri je navedel, da odločbo organa kategorično prereka ter nasprotuje ugotovitvi, da je v obravnavani zadevi podana izjema varstva osebnih podatkov. V pritožbi izpostavlja, da imena, priimki in funkcije javnih uslužbencev niso varovani osebni podatki, da bi organ zahtevani dokument lahko anonimiziral in omogočil delni dostop, ali pa vsaj izvedel test delnega dostopa in pojasnil, kateri del zahtevanega dokumenta ni mogoče anonimizirati in zakaj; prav tako pa organ ni izvedel testa interesa javnosti oziroma tehtanja med pravico javnosti do obveščenosti in varstvom osebnih podatkov.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeno osebi, z dopisom z dne 28. 5. 2026, odstopil v reševanje IP, skupaj s priloženima dokumenta št. 702-3/2025-2030-7 in št. DO RS št. DP-1-318/2011.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) Ker se je organ pri zavrnitvi zahteve prosilca skliceval na izjemo varstva osebnih, prosilec v pritožbi pa tudi na test interesa javnosti, je predmet tega pritožbenega postopka vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta, s sklicevanjem na izjemo od prostega dostopa iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

1.  O izjemi varstva osebnih podatkov

(7) V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ glede obstoja izjeme varstva osebnih podatkov povzel določbe ZDIJZ, Splošne uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov) ter Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22 s spremembami in dopolnitvami) in navedel, da se zahteva prosilca nanaša na dokument v povezavi s postopkom, v katerem nastopa sam in člani njegove družine. Nadalje je organ še pojasnil, da ni mogoče omogočiti niti delnega dostopa, ker gre skozi celotno vsebino zahtevanega dokumenta za tolikšno vsebnost in koncentracijo osebnih podatkov, da bi razkritje delov dokumenta lahko ogrozilo zaupnost osebnih podatkov posameznikov, saj bi bila omogočena njihova prepoznavnost in določljivost v povezavi z oziroma že iz samih opisov sodnih postopkov, dejanj, ravnanj, dogodkov itd., vsled česar bi bilo potrebno prekriti celotne dele besedila, kateri pa bi zaradi tega izgubili svojo vrednost in smiselnost in bi bili zato brez posebne vrednosti za prosilca oziroma javnost. Dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ se namreč ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč se je treba vprašati, ali bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, če bi organu postavil isto zahtevo. Gre za t. i. načelo univerzalnega prosilca »erga omnes«, na podlagi katerega se presoja, ali lahko dokument, kot je opredeljen v zahtevi, prejme kdorkoli, ne glede na pravni interes ali osebni status konkretnega prosilca. Navedeno pomeni, da prosilec v postopku po ZDIJZ nima podlage, da bi prejel (svoje) osebne podatke, kot to velja za konkretni primer, saj ne gre za podatke, ki so sicer lahko prosto dostopni javnosti. Napisano velja tudi za imena, priimke in funkcije javnih uslužbencev, ki so navedeni na zahtevanem dokumentu; čeprav gre pri tem za prosto dostopne informacije javnega značaja po določbi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, bi bila izvedba delnega dostopa pri njihovem posredovanju nesmiselna, saj bi zahtevani dokument ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubil svojo vrednost in smiselnost, ki bi bil brez posebne vrednosti za prosilca in javnost.

(8) IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil, da prosilec zahteva osebne podatke in da je pravilno navedel tudi zakonsko podlago, torej definicijo osebnega podatka in definicijo obdelave osebnih podatkov ter pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu podatkov, česar IP, v izogib ponavljanju, ponovno ne navaja. IP je v tej zvezi sledil odločitvi organa, da pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov v konkretnem primeru ne obstaja.

(9) IP je vpogledal v spisovno dokumentacijo in ugotovil, da je prosilec zahteval dostop do dokumenta iz postopka pri organu, v katerem organ obravnava pritožbe prosilca zoper ravnanja in postopanja konkretnih javnih uslužbencev v povezavi s sodnim postopkom opr. št. 1171/2014, v katerem je prosilec tudi sam stranka. Nadalje je IP ob vpogledu v zahtevani dokument ugotovil, da ta vsebuje sledeče osebne podatke:

-       ime in priimek prosilca in njegovih družinskih članov, njihove zahtevke, poravnalno ponudbo in druge navezne okoliščine v zvezi s predmetno sodno zadevo ipd., v kateri so prosilec in njegovi družinski člani stranka v postopku, na podlagi vseh okoliščin postopka pa tudi nedvoumno določljivi;

-       konkretna mnenja in stališča konkretnih javnih uslužbencev v zvezi z njim oziroma Državnemu odvetništvu Republike Slovenije očitanimi nepravilnosti v predmetni sodni zadevi, ki se prav tako navezujejo na prosilca in njegove družinske člane oziroma so ti na podlagi vseh okoliščin postopka (zopet) nedvoumno določljivi;

-       ime, priimek in funkcija javnega uslužbenca, ki je podpisnik zahtevanega dokumenta;

ki vsi ustrezajo definiciji osebnega podatka po definiciji iz Splošne uredbe o varstvu podatkov.  

(10) V zvezi z osebnimi podatki, ki so navedeni v zahtevanem dokumentu oziroma z zahtevo prosilca IP najprej  pojasnjuje, da je že sam podatek o tem, da je nekdo stranka določenega postopka, v povezavi z navedenimi okoliščinami tega postopka, treba obravnavati kot osebni podatek posameznika, kot to smiselno izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 1391/2013-27, I U 1588/2012-20 ali I U 684/2014-24, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko se zahteva prosilca nanaša na zanj določene (osebne) podatke, kot to velja za konkretni primer. Zato IP ugotavlja, da ni podane pravne podlage za razkritje naslednjih osebnih podatkov iz zahtevanega dokumenta:

-       ime in priimek prosilca in njegovih družinskih članov, njihove zahtevke, poravnalno ponudbo in druge navezne okoliščine v zvezi s predmetno sodno zadevo ipd., v kateri so prosilec in njegovi družinski člani stranka v postopku, na podlagi vseh okoliščin postopka pa tudi nedvoumno določljivi;

-       konkretna mnenja in stališča konkretnih javnih uslužbencev v zvezi z njim oziroma Državnemu odvetništvu Republike Slovenije očitanimi nepravilnosti v predmetni sodni zadevi, ki se prav tako navezujejo na prosilca in njegove družinske člane oziroma so ti na podlagi vseh okoliščin postopka (zopet) nedvoumno določljivi;

zaradi česar javnost do tovrstnih informacij ni upravičena dostopati, kar posledično pomeni, da je odločitev organa v predmetni zadevi pravilna in da je treba dostop o zahtevanega dokumenta zavrniti na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(11) Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 sicer določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo, vendar pa je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov, saj razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov (člen 4, pododstavek (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov). Iz navedenega člena 6 uredbe kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov, torej tudi razkritje podatkov javnosti, zakonita oziroma dopustna med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e), vendar pa ZDIJZ, sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti, kot to smiselno izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, opr. št. I U 1588-2012-20. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je namreč dopustno, (le) kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ); ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ), do česar pa se IP tudi opredeljuje v nadaljevanju te obrazložitve.

(12) Iz predhodno navedenega izhaja, da prosilec v postopku po ZDIJZ nima podlage, da bi prejel (svoje) osebne podatke, če ne gre za podatke, ki so sicer lahko prosto dostopni javnosti, ker gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Vendar po navedeni »izjemi od izjem« niso prosto dostopni vsi podatki, ki se nanašajo na javnega uslužbenca, ampak le tisti, ki so neposredno povezani z opravljanjem javne funkcije oziroma delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Javni uslužbenci se s tem, ko nastopijo delovno razmerje v javnem sektorju, namreč ne odpovedo v celoti zasebnosti in pravici do varstva osebnih podatkov. Namen določbe 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ je v tem, da so prosto dostopni le tisti podatki v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, ki vplivajo na izvajanje njegovih javnopravnih nalog, na porabo javnih sredstev in delo organa kot celote. IP je ugotovil, da zahtevani dokument tudi takšnih podatkov ne vsebuje oziroma ni neposredno v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev, temveč, da gre pri zahtevanemu dokumentu za izpovedbe konkretnih javnih uslužbencev, ki izražajo, med drugim, tudi subjektivni odnos oziroma osebna stališča v predmetni sodni zadevi in pritožbenem postopku, glede katerih ni podana izjema od izjem iz 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Zato razkritje oseb oziroma informacij, v zvezi s konkretnimi mnenji in stališči posameznih poimensko navedenih javnih uskužbencev (ki so prosilcu znani oziroma se zahteva prosilca nanaša na za prosilca znane in določene (osebne) podatke) glede njim oziroma Državnemu odvetništvu Republike Slovenije očitanimi nepravilnosti v predmetni sodni in pritožbeni zadevi, ki se poleg tega še navezujejo na prosilca in njegove družinske člane oziroma so ti vseh okoliščin postopka, prav tako nedvoumno določljivi, v postopku po ZDIJZ ni dopustna tudi iz tega vidika, ker bi omogočila določljivost teh oseb.

(12) Čeprav so ime, priimek in funkcija javnega uslužbenca, ki je podpisnik zahtevanega dokumenta prosto dostopne informacije javnega značaja, pa je IP ocenil, da bi bila izvedba delnega dostopa pri posredovanju zahtevanega dokumenta nesmiselna. IP je zato tudi v tem delu sledil odločitvi organa in ocenil, da bi bila izvedba delnega dostopa pri posredovanju zahtevanega dokumenta nesmiselna, ker delnega dostopa, kot ga določa 7. člen ZDIJZ, v konkretnem primeru zaradi prepletenosti, koncentracije in številčnosti osebnih podatkov in drugih naveznih okoliščin, zaradi katerih bi bil posameznik določljiv, ni mogoče izvesti na način, da bi se varovani osebni podatki iz zahtevanega dokumenta izločili ne da bi dokument ob uporabi instituta delnega dostopa popolnoma izgubil svojo vrednost in smiselnost. Tako dostopen dokument bi vseboval le predstavljal zgolj »vzorec« dokumenta, ki bi bil brez posebne vrednosti za prosilca oziroma javnost, ob tem ko prosilec nikjer izrecno ni navedel, da bi ga ta podatek tudi sicer zanimal.

(13) Ker je IP ugotovil obstoj izjeme po določbi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je v nadaljevanju ugotavljal še, ali je za razkritje podatkov v zahtevanem dokumentu podan prevladujoč javni interes po določbi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj se je prosilec v pritožbi skliceval tudi na interes javnosti, ki naj bi pretehtal nad načelom varstva osebnih podatkov.

2.  O prevladujočem interesu javnosti za razkritje

(14) Bistvo presoje interesa javnosti je namreč v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa javnega interesa je zato treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje.

(15) Pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, zato ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkreten dokument oziroma del dokumenta. Splošno sklicevanje, da v zadevi obstaja javni interes za razkritje informacij, po oceni IP ni dovolj tehten argument, ki bi omogočil razkritje sicer varovanih osebnih podatkov. Torej zgolj konkretni razlogi (npr. navedba konkretnih, ne zgolj domnevnih, nepravilnosti), za konkreten primer, so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesa javnosti, s čimer se preseže tudi z zakonom opredeljena izjema varstva osebnih podatkov. Vendar pa prosilec v obravnavanem primeru ni dovolj konkretno izkazal, da je in v čem je interes javnosti po večji transparentnosti izražen prav za zahtevane informacije, tega pa v pritožbenem postopku tudi ni ugotovil IP po uradni dolžnosti. Prosilec le pavšalno zatrjuje, da je predmet zahteve »kriminalna zločinska meduradniška skorumpiranost« in »dnevno povzročajo nezakonite stroške v breme javnih financ«, kar neposredno zadeva transparentnost delovanja države (tudi v porabi javnih sredstev), nadzor nad delovanjem državnih organov in vladavino prava. Pri tem pa prosilec ne navede, niti na katere konkretne uradne osebe se nanašajo te navedbe, niti ali je bilo za konkretne osebe pravnomočno dokazano, da so ravnale »skorumpirano« in da »dnevno povzročajo nezakonite stroške v breme javnih financ«. IP ob tem še dodaja, da prevladujoč interes javnosti ni natančen in ozek kot npr. interes za ne razkritje informacij, temveč je abstraktne in splošne narave. Kaže se predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah in pri porabi javnih sredstev. Interes javnosti se kaže tudi v odprti razpravi o pomembnih družbenih temah, o temah, ki se nanašajo na širšo populacijo ljudi. Po stališču Upravnega sodišča RS, kot izhaja iz sodbe opr. št. IU 1992/2010-28, je treba drugi odstavek 6. člena ZDIJZ uporabiti le v izjemnih primerih. Pri tem IP še poudarja, da je Upravno sodišče RS sicer že večkrat tudi odločilo, da je javni interes glede razkritja močnejši le, če bi bile ogrožene take vrednote, kot so na primer življenje, zdravje ali varnost ljudi ali če bi grozila neposredna škoda za premoženje večje vrednosti (npr. sodbe opr. št. I U 1257/2011, I U 1488/2011, I U 1992/2010 in I U 54/2017), tovrstne okoliščine pa v obravnavani zadevi niso podane. Tudi splošen argument prosilca, da zahtevani dokument ni označen z »interno« ali »zaupno«, in da obravnavani dokument zahteva »v kontekstu nadzora nad delovanjem državnih organov, ravnanjem uradnih oseb in potencialno nezakonito uporabo javnih pooblastil, kar neposredno zadeva transparentnost delovanja države v porabi javnih sredstev«, ne more prevesiti odločitve v prid javnega interesa za razkritje zahtevanih informacij, saj nima takšne teže, da bi rezultat tega testa prevesil v smer razkritja varovanih osebnih podatkov. Kot že rečeno, je nadzor nad delom organa v smislu ZDIJZ mogoče izvajati tudi na način, da se ne poseže nujno v varovane osebne podatke. Pri tem IP še pripominja, da če bi sprejel stališče prosilca, da mora biti zahtevan dokument v obravnavanem primeru dostopen javnosti, ker se nanaša »na odgovornost in ravnanje državnih uradnikov v okviru njihove službene dolžnosti«, bi popolnoma izvotlili namen izjem od prostega dostopa (v konkretnem primeru izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), saj so varovani osebni podatki, ki se nahajajo v informacijah javnega značaja, zaradi narave stvari običajno v povezavi z delom javnih uslužbencev, ki jih obdelujejo v okviru opravljanja svojega delovnega razmerja. Eden od namenov ZDIJZ je sicer res izvajanje nadzora nad delom javnega sektorja, vendar pa le na način, da se s tem nezakonito ne poseže v pravice drugih, ki se varujejo ravno z izjemami od prostega dostopa.  Upoštevaje vse navedeno IP ne vidi konkretnih razlogov, zaradi katerih bi ocenil, da se tehtnica prevesi v prid javnega interesa za razkritje varovanih osebnih podatkov, zaradi katerih je organ zavrnil dostop v obravnavani zadevi.

(16) IP tako zaključuje, da v obravnavanem primeru interes javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ za razkritje zahtevanih varovanih osebnih podatkov ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa iz razlogov, zaradi katerih je informacija zavarovana kot izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

3.  Sklepno

(17) Upoštevajoč vse navedeno, je IP zaključil, da je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(18) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(19) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.,

namestnica Informacijske pooblaščenke