prosilec - Ministrstvo za pravosodje
+ -Številka: 090-566/2025
Kategorije: Kršitev postopka, Varstvo kazenskega postopka
POVZETEK:
Prosilec je že osmič zahteval dostop do dokumentacije povezane z investicijskim projektom za nakup nepremičnin. Organ je zahtevo zavrnil zaradi izjeme varstva sodnega postopka. IP je odločbo organa odpravil, zahtevo prosilca pa zavrgel, ker je ugotovil, da je bilo o dostopu do zahtevane celotne dokumentacije že odločeno, dejansko stanje pa se ni spremenilo, enaka pa je tudi pravna podlaga.
ODLOČBA:
Številka: 090-566/2025/2
Datum: 18. 2. 2026
Informacijski pooblaščenec po svetovalki informacijske pooblaščenke mag. Vanji Zrimšek, po pooblastilu št. 100-4/2013/111 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), ter prvega odstavka 129. člena, drugega odstavka 247. člena in prvega ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 10. 12. 2025 zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-99/2025-2030-5 z dne 9. 12. 2025 v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednja
SKLEP:
1. Zahteva prosilca z dne 17. 11. 2025 se zavrže.
in
ODLOČBO:
1. Odločba Ministrstva za pravosodje, št. 090-99/2025-2030-5 z dne 9. 12. 2025, se odpravi.
2. Pritožba prosilca se zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Obrazložitev:
(1) Prosilec je 17. 11. 2025 ponovno, že osmič, od organ zahteval, da mu v elektronski obliki, z zakritimi podatki, ki bi lahko ogrozili potek (pred)kazanskega postopka, posreduje:
- dokumente, ki so bili pripravljeni po javnem zbiranju in posredovani ponudnikom do 31. 12. 2023,
- zapisnike sestankov, na katerih so sodelovali predstavniki podjetja JHP d.o.o., in pisno dokumentacijo med Ministrstvom za pravosodje in podjetjem JHP d.o.o.,
- pregled identificiranih stavb za potrebe pravosodnih organov v Ljubljani iz marca 2023,
- investicijski projekt za nakup poslovnih prostorov v Ljubljani za potrebe pravosodnih organov (več verzij),
- analizo prejetih ponudb za nakup poslovnih prostorov v Ljubljani z dne 14. 7. 2023,
- predinvesticijsko zasnovo na 88 straneh,
- končni investicijski program, posredovan na MF za pridobitev soglasja za predložitev vladi za uvrstitev v Načrt razvojnih programov na 85 straneh,
- dokument identifikacije investicijskega projekta (eden iz septembra, drugi iz decembra 2023),
- projektne naloge z analizo stanja javne infrastrukture na področju pravosodja,
- poročilo notranje revizije MP »Proces nakupa poslovnih prostorov na Litijski cesti 51«,
- poročilo zunanje forenzične revizije glede nakupa stavbe na Litijski cesti 51,
- sklep o imenovanju komisije za izdajo mnenja in njene zapisnike (sprejete sklepe) glede DIIP, PIZ in IP sprejete 22. 12. 2023.
(2) Organ je zahtevo prosilca zavrnil. V postopku je ugotovil, da gre za dokumente, ki jih je organ sprva posredoval Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, ta jo je posredoval Specializiranemu državnemu tožilstvu, ki je zbralo vso relevantno dokumentacijo in na pristojno sodišče vložilo zahtevo za preiskavo. Organ je v postopku zaprosil za obrazloženo mnenje Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je z dopisom št. X Kpr 76565/25 z dne 4. 12. 2025 odgovorilo, da bi razkritje podatkov lahko škodovalo izvedbi kazenskega postopka. Organ je zato dostop zavrnil na podlagi izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je v postopku tudi ugotovil, da z določenimi zahtevanimi zapisniki sestankov, sklepi o imenovanju komisije za izbor ponudnika, zapisniki o odpiranju ponudb in sklepi o izbiri ne razpolaga, saj je bilo izvedeno t. i. evidenčno naročilo
(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 10. 12. 2025 vložil pritožbo ter zavrnitev štel za povsem neupravičeno. Meni, da bi moralo sodišče pregledati dokumente in ugotoviti kateri podatki na dokumentih so takšni, da bi njihovo razkritje lahko škodovalo kazenskemu postopku, saj obstaja razlika med dokumenti in podatki in ni dopustno, da se dokumenti blokirajo v celoti, dopustno bi bilo, da se zakrijejo podatki na dokumentih, katerih razkritje bi lahko škodovalo kazenskemu postopku. Prosilec je še dodal, da pritožbe ne vlaga glede sklepov o imenovanju in zapisnikov glede DIIP, PIZ in IP.
(4) Po prejemu pritožbe je organ preizkusil procesne predpostavke in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, zato jo je z dopisom z dne 16. 12. 2025 odstopil IP v reševanje.
Pritožba ni utemeljena.
(5) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(6) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z določenimi zahtevanimi dokumenti razpolaga, saj gre za dokumente, o katerih je bilo predhodno že večkrat odločeno in jih je IP v predhodnih postopkih tudi prejel v presojo. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil na podlagi izjeme od prostega dostopa po 8. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. V delu zahteve »glede sklepov o imenovanju in zapisnikov glede DIIP, PIZ in IP«, glede česar je organ ugotovil, da z njimi ne razpolaga, prosilec izrecno ne vlaga pritožbe, zato ta del ni bil predmet tega pritožbenega postopka.
(7) Med organom in prosilcem ni sporno, da je prosilec z zahtevo z dne 17. 11. 2025 zahteval iste dokumente, kot že v predhodnih postopkih, saj je prosilec že v sami zahtevi navedel, da dokumente zahteva ponovno, že osmič. Organ je posledično o istovrstni zahtevi prosilca odločal že večkrat, kot tudi IP, zgolj primeroma IP navaja naslednje svoje odločbe, s katerimi je bil zaključen pritožbeni postopek pri IP glede istih dokumentov (odločba IP št. 090-104/2024/11 z dne 30. 4. 2024, št. 090-477/2024/2 z dne 3. 2. 2025, št. 090-158/2024/4 z dne 10. 6. 2025, št. 090-326/2025/2 z dne 2. 10. 2025, št. 090-456/2025/7 z dne 6. 2. 2026 idr.) IP prav tako ugotavlja, da je organ v obravnavani zadevi o isti zahtevi prosilca ponovno meritorno odločil z izpodbijano odločbo in zahtevo zavrnil na podlagi izjeme iz 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (saj je menil, da ni več razloga, da bi zavrnil na podlagi izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kar je storil predhodno).
(8) ZUP v četrti točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, enako pa ravna, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Z odločbo št. 090-99/2025-2030-5 z dne 9. 12. 2025 je organ ponovno meritorno odločil o zahtevi prosilca, četudi je glede istih dokumentov že bila izdana zavrnilna odločba.
(9) Za primere, ko je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno, če je bila izdana zavrnilna odločitev, mora organ preveriti, ali se je dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, spremenila. V primeru, da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila, lahko takšno zahtevo zavrže.
(10) Glede na to, da je prosilec zahtevo v obravnavani zadevi vložil na isti pravni podlagi kot v predhodnih postopkih, tj. ZDIJZ, je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali se je relevantno dejansko stanje od prehodno izdanih odločb, s katerimi je bil dostop zavrnjen na podlagi izjeme iz 6. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ do izdaje izpodbijane odločbe, kjer je bil dostop zavrnjen na podlagi izjeme iz 8. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, spremenjeno.
(11) Izjema varstva kazenskega postopka je opredeljena v 6. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in sicer po navedeni izjemi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Kumulativno morata biti torej izpolnjena dva pogoja, in sicer da je podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim ter da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. Pri tem je treba upoštevati še 13. člen Uredbe, na podlagi katerega mora organ, če prejme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku.
(12) V zvezi s tem je najprej treba pojasniti pojem kazenski pregon, ki v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Posredno iz ZKP in Zakona o državnem tožilstvu lahko razberemo, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega IP ocenjuje, kar izhaja tudi iz njegove dosedanje prakse, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki, iz vseh faz postopka kazenskega pregona, torej tako v fazi predkazenskega postopka kot tudi v nadaljnjih fazah kazenskega postopka. Navedena izjema se lahko deloma pokriva z 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, s katero ZDIJZ varuje podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, torej tudi kazenskega (op. IP). Tako je uporaba ene ali druge izjeme odvisna od organa, od katerega se informacija zahteva ter od faze, v kateri je postopek kazenskega pregona. Iz ugotovitev organa izhaja, da prosilec zahteva dokumente, ki jih je organ sprva posredoval Nacionalnemu preiskovalnemu uradu, ta jo je posredoval Specializiranemu državnemu tožilstvu, ki je zbralo vso relevantno dokumentacijo in na pristojno sodišče vložilo zahtevo za preiskavo. Organ je v postopku zaprosil za obrazloženo mnenje Okrožno sodišče v Ljubljani, ki je z dopisom št. X Kpr 76565/25 z dne 4. 12. 2025 odgovorilo, da bi razkritje podatkov lahko škodovalo izvedbi kazenskega postopka. Glede na navedeno IP ugotavlja, da bi bili lahko za zavrnitev dostopa do dokumentov podani obe izjemi, bodisi izjema varstva kazenskega postopka po 6. členu ZDIJZ, kot tudi izjema varstva sodnega postopka po 8. členu ZDIJZ, saj se izjemi lahko v določenem delu prekrivata, kriteriji za obe izjemi pa sta v obravnavanem postopku podani. Za obravnavano pritožbeno zadevo je bistvena ugotovitev, da se dejansko stanje (tj. da je kazenski pregon, ne glede na fazo, v kateri se trenutno nahaja še v teku, razkritje dokumentov pa bi po mnenju sodišča, škodilo izvedbi kazenskega postopka) ni spremenilo, ne glede na to, da se je faza kazenskega postopka iz Specializiranega državnega tožilstva prestavila na Okrožno sodišče.
(13) IP posledično ugotavlja, da se relevantno dejansko stanje, zaradi česar je bilo treba dostop do dokumentov zavrniti, v času od izdaje predhodnih odločb (oz. sklepov) ni v ničemer spremenilo oz. ne v taki meri, da bi lahko ugotovili, da je dejansko stanje v pravno relevantnih okoliščinah drugačno. Prosilec je tako v predhodnih kot v obravnavanem postopku namreč zahteval dokumente, glede katerih je še vedno izkazana izjema od prostega dostopa po 6. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, kot tudi dodatno izjema po 8. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, posledično se dejansko stanje, ki je relevantno za opredelitev te izjeme, v času od izdaje predhodne zavrnilne odločbe, ni spremenilo.
(14) IP ob tem poudarja, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo (pred)kazenskega postopka verodostojno oceni le organ, ki ta postopek vodi, to je v obravnavanem primeru Okrožno sodišče v Ljubljani. Ob navedenem pa IP pripominja, da je dokazni postopek, ki se izvaja v okviru preiskave, dinamičen in o njem ni mogoče vnaprej predvideti procesnih in dejanskih situacij. Do samega zaključka preiskave je nemogoče z gotovostjo predvideti oziroma ugotoviti, kateri del od zahtevanih dokumentov so ali niso pomembni za nadaljnji postopek. Določen dokument je lahko v trenutni fazi postopka povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov. Tudi iz prakse Upravnega sodišča (npr. sodba št. I U 54/2017-16 z dne 4. 7. 2018, tč. 8) izhaja, da če gre za organ, ki je v določeni fazi pristojen za vodenje kazenskega postopka, ta lahko strokovno oceni, kdaj bi lahko razkrije določenega dokumenta škodovalo tej fazi kazenskega postopka, in po oceni Upravnega sodišča ni razlogov, da bi se v takšno strokovno mnenje dvomilo. Po mnenju Upravnega sodišča bi IP lahko zavrnil strokovno oceno v primeru, če bi iz njene vsebine izhajalo nekaj, kar je očitno nerazumno. Ker iz strokovne ocene Okrožnega sodišča ne izhaja, da bi bila očitno nerazumna, IP nima podlage, da bi v konkretnem primeru dvomil vanjo. IP s tem v zvezi meni, da je v trenutku, ko poteka (pred)kazenski postopek, večjega pomena od prostega dostopa do zahtevanih informacij to, da ta postopek poteka nemoteno. Prav tako je Upravno sodišče potrdilo tudi dejstvo, da je za potek postopka, v katerem ima ena stran izrazit interes, da prikrije dejansko stanje, ključno, da ima druga stran možnost, da vsebine pridobljenih dokazov ne razkrije takoj. To je lahko pomemben element strategije odkrivanja in dokazovanja kaznivih dejanj (npr. sodba št. I U 930/2019-18 z dne 20. 5. 2020, 52. točka obrazložitve). Nerelevantne so tako navedbe prosilca, ki se nanašajo na to, da bi sodišče moralo zavrniti dostop le do delov dokumentov ter vnaprej (še pred zaključkom kazenskega postopka) oceniti, kateri deli dokumentov so za kazenski postopek relevantni in prosilcu omogočiti dostop do dokumentov v celoti. Glede na naravo postopka, ki še ni zaključen, je IP sledil obrazložitvi sodišča, da je treba v tej fazi zavrniti dostop do dokumentov v celoti.
(15) Kljub temu, da je organ zavrnitev oprl na izjemo varstva sodnega postopka, IP ugotavlja, da je poleg te izjeme podana tudi izjema varstva kazenskega postopka, ter da se relevantno dejansko stanje v obravnavani zadevi ni spremenilo, zaradi česar bi organ, namesto vnovične izdaje meritorne zavrnilne odločbe, moral zahtevo prosilca s sklepom zavreči. Neupoštevanje navedenega dejstva je privedlo do tega, da je organ odločil o zahtevi prosilca meritorno (z odločbo), čeprav bi ob upoštevanju določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP moral uporabiti drugo vrsto pravnega akta (sklep o zavrženju zahteve). IP ugotavlja, da je organ s tem bistveno kršil pravila postopka, in sicer gre za bistveno kršitev, ki je v konkretnem primeru odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. Kot izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem (J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana 2008, str. 625 – 627), so v 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločano in tudi odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločbo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. S tem, ko je organ v konkretnem primeru spregledal 129. člen ZUP in z njim povezana dejstva, je odločil z napačnim aktom, in sicer z odločbo in ne s sklepom. Ker je 129. člen ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru podana bistvena kršitev postopka v smislu drugega odstavka 247. člena ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti.
(16) Po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo (kot je bilo ugotovljeno v obravnavani zadevi). Ker je bilo o dostopu do v tem postopku zahtevane celotne dokumentacije že odločeno, dejansko stanje pa se ni spremenilo, enaka pa je tudi pravna podlaga, je treba zahtevo prosilca z dne 17. 11. 2025, skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, zavreči s sklepom, kar je IP storil na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, kot izhaja iz tega sklepa. Z odločbo pa je IP izpodbijano odločbo organa odpravil in kot neutemeljeno zavrnil pritožbo prosilca.
(17) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali.
(18) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper ta sklep in odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.
Informacijski pooblaščenec:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca