prosilec - Ministrstvo za pravosodje

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je IP odločil o dveh pritožbah zoper dve odločbi organa. Glede prve pritožbe je sledil odločitvi organa, da sta podani izjemi notranjega delovanja organa in varstva osebnih podatkov ter da delni dostop ni mogoč. Glede druge pritožbe pa je IP ugotovil, da se je organ neupravičeno skliceval na izjemo notranjega delovanja organa, saj dokumenti niso imeli vsebine, ki bi razkrivala notranja mnenja, stališča, ipd. V tem delu je pritožbi delno ugodil in organu naložil posredovanje informacij v obliki delnega dostopa, zaradi varstva osebnih podatkov.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-551/2025/4

Datum: 4. 6. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu, št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, (v nadaljevanju IP), na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 252. člena in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbah (v nadaljevanju prosilec) z dne 5. 12. 2025 in z dne 23. 12. 2025, zoper odločbi Ministrstva za pravosodje, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), (1) št. 090-97/2025-2030-5 z dne 25. 11. 2025 in (2) št. 090-101/2025-2030-5 z dne 19. 12. 2025, izdaja v zadevi dostopa do informacij javnega značaja,

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 5. 12. 2025, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, št. 090-97/2025-2030-5 z dne 25. 11. 2025, se zavrne.

2.     Pritožbi prosilca z dne 23. 12. 2025 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za pravosodje, št. 090-101/2025-2030-5 z dne 19. 12. 2025 delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od prejema te odločbe posredovati fotokopije obeh vabil in dokazili o prispeli pošti, in sicer:

-       dokument št. P-2170/2017, P-1108/2022, P-1171/2014, P-846/2022, Pcg-444/2024. PK-17/024. PK-47/2024 z dne 13. 12. 2024, skupaj z dokazilom o prispeli pošti z dne 17. 12. 2024, pri čemer mora vsakokrat prekriti priimek pri besedi »družina«

-       dokument št. P-2170/2017, P-1108/2022, P-1171/2014, P-846/2022, Pcg-444/2024. PK-17/024. PK-47/2024 z dne 5. 12. 2024, skupaj z dokazilom o prispeli pošti z dne 6. 12. 2024, pri čemer mora vsakokrat prekriti priimek pri besedi »družina«

3.     V preostalem delu se pritožba prosilca z dne 23. 12. 2025 zavrne.

4.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je na organ naslovil dve zahtevi za dostop do informacij javnega značaja, in sicer:

·         Zahteva z dne 15. 11. 2025 (zahteva št. 1), posredovanje fotokopije:

-       dokumentov, iz katerih bo razvidno, da vas je v času od 7. 10. 2011 (op.a. glejte vsebino priponke) - ko je takratno državno pravobranilstvo prvič (op.a v treh tozadevnih uradnih potrditvah) uradno potrdilo nezakonito delovanje gradbenega inšpektorata, vse v kriminalno nezakoniti povzročitvi več(deset)kratnika velike premoženjske škode v breme javnih financ, kar vse je v kontekstu 145. čl. ZKP pregonljivo po 257.a čl. KZ-1) - do 15. 11. 2025 državna odvetnica pozvala h kakršnemukoli soglasju v zvezi s pripadajočo odškodnino v zadevi DP RS/DO RS št. P-1171/2014...

-       kakršnegakoli uradnega dokumenta, ki se navezuje na zadevo DP RS/DO RS št. P-1171/2014..

·         Zahteva z dne 23. 11. 2025 (zahteva št. 2), posredovanje fotokopije:

1. uradnega po/vabila DO RS/ na dotični sestanek, kjer ste oblikovali narobe sešteto obligatorno poravnalno ponudbo Republike Slovenije, katero vam v vednost prilagam v priponki…

2. uradnega izpisa iz registra dospele pošte uradnega po/vabila DO RS/ na dotični sestanek

3. zapisnika iz katerega je/bo razvidno, kdo vse so bili udeleženci tega sestanka, kjer so oblikovali narobe sešteto obligatorno poravnalno ponudbo Republike Slovenije…

4. zapisnika, iz katerega bo razviden sam izračun posameznih ponujenih postavk/zneskov iz tozadevne narobe seštete obligatorne poravnalne ponudbe Republike Slovenije.

(2) Organ je o zahtevah prosilca odločil z odločbama: (zahteva št. 1) št. 090-97/2025-2030-5 z dne 25. 11. 2025 in (zahteva št. 2) št. 090-101/2025-2030-5 z dne 19. 12. 2025, s katerima je obe zahtevi v celoti zavrnil, iz naslednjih razlogov:

- glede zahteve št. 1:

V obrazložitvi odločbe je organ povzel določbe ZDIJZ in navedel, da je glede prve alineje zahteve preko glavne pisarne, z različnimi iskalnimi ključi, preverjal, ali je v zbirki dokumentarnega gradiva mogoče identificirati kakšnega od zahtevanih dokumentov, ki bi se nanašal na poziv državne odvetnice h kakršnemukoli soglasju v zvezi s pripadajočo odškodnino. V zvezi s priloženim dokumentom s strani prosilca, od takratnega Državnega pravobranilstva, št. U-A30-3163/2911-4-V z dne 7. 11. 2011, na podlagi iskalnega ključa št. tega dokumenta, zadetkov ni bilo. Pod iskalni ključ »Državno pravobranilstvo«, omejeno na obdobje od 7. 11. 2011 do 15. 11. 2025 ali »Državno odvetništvo« za isto obdobje, informacijski sistem dokumentarnega gradiva najde 4000 zadetkov za vsak primer posebej, kar pomeni, da prikaže maksimum in jih je lahko tudi več deset tisoč. Glede na navedeno je nemogoče identificirati zahtevane informacije s tem iskalnim ključem. Pod iskalni ključ »P-1171/2014« informacijski sistem dokumentarnega gradiva najde zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja, ki se rešuje (090-97/2025-2030). Prav tako najde pod zadevo 092-37/2020-2030 (vloge izven upravnega postopka) dokumente, v katerih posameznik omenja št. P-1171/2014, kjer je več kot 2700 dokumentov, ki jih posameznik pošilja organu predvsem v vednost. Pod zadevo št. 492-7/2016-2030 - odškodninski zahtevek (Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij) se nahaja 207 različnih dokumentov, med katerimi ni mogoče najti konkretnega dokumenta, v katerem bi državna odvetnica pozvala h kakršnemukoli soglasju v zvezi s pripadajočo odškodnino v zadevi DP RS/DO RS št. P- 1171/2014. Ker torej niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacij javnega značaja, je organ navedel, da je treba dostop do informacij iz prve alineje izreka te odločbe zavrniti, saj jih organ ne more identificirati, in se do njih opredeliti oziroma ne obstajajo, zato je štel, da organ z njimi ne razpolaga. Glede druge alineje zahteve je organ ugotovil, da se v zadevi št. 492-7/2016-2030, v kateri je evidentiranih 207 dokumentov, nahajajo tudi dokumenti, ki omenjajo številko zadeve DP RS/DO RS št. P-1171/2014 ali je ta številka zgolj navedena skupaj z drugimi številkami, vendar pa ni mogoče reči, da se navezuje na omenjeno zadevo. Organ ni mogel natančno identificirati dokumentov brez, da bi vsakega od dokumentov odprl, je pa ugotovil, da se identificirani nanašajo na komunikacijo med Državnim odvetništvom in organom. V teh primerih gre za podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, in je podana izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je ugotovil, da so v konkretnem primeru predmet presoje določeni dokumenti v zadevi organa, evidentirani pod št. 492-7/2016-2030, in sicer pod zaporedno št. 200, 204, 205 in 206, ki predstavljajo prejete dokumente v vednost ali komunikacijo med dvema organoma (med organom in Državnim odvetništvom). Gre za razmerje med dvema organoma, katerega bistvo je v zaupnem odnosu med mandatarjem in mandantom, skladno s 3. členom Zakona o državnem odvetništvu (načelo medsebojnega zaupanja). Če je zaupanje porušeno (in na tej točki je že mogoče govoriti o izkazovanju škode v primeru razkritja dokumentov) oziroma obstaja bojazen, da bodo dokumenti, ki sta si jih izmenjala ali jih je organ prejel le v vednost, dostopni na podlagi določb ZDIJZ, lahko pride do situacije, ko je tudi samo zastopanje oteženo ali celo onemogočeno. Z vidika varstva pravic strank je namreč strankam konkretnega sodnega postopa, v skladu s procesnimi določbami, mogoč vpogled v sodni spis (150. člen Zakona o pravdnem postopku), kjer se lahko seznanijo z vsemi vlogami, ni pa mogoče pridobiti informacij, ki jih stranke v sodni spis ne vložijo in predstavljajo zaupno razmerje med njimi in pooblaščenci. Ker konkretni sodni postopek še ni končan, bi razkritje zahtevane dokumentacije javnosti povzročilo motnje pri delovanju organa, saj bi bili razvidni interesi organa, »pogajalska« izhodišča organa, razmišljanja in interesi, ki jih organ v sodnem postopku zasleduje, morebitna strategija vodenja postopka organa kot stranke v sodnem postopku, ipd., kar bi po oceni organa lahko škodovalo delovanju organa, če bi bili ti podatki prosto dostopni, saj Državno odvetništvo pred sodiščem varuje interese Republike Slovenije.

- glede zahteve št. 2:

V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ ugotovil, da v zbirki dokumentarnega gradiva ne obstaja noben zapisnik, zabeležka ali kakšen drug dokument, iz katerega bi bilo razvidno, kdo vse so bili udeleženci sestanka, kjer so oblikovali narobe sešteto obligatorno poravnalno ponudbo Republike Slovenije, in iz katerega bi bil razviden sam izračun posameznih ponujenih postavk/zneskov iz narobe seštete obligatorne poravnalne ponudbe Republike Slovenije. Ker torej niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacij javnega značaja, je organ zavrnil dostop do informacij iz tretje in četrte alineje izreka te odločbe, saj ne obstajajo, zato je šteti, da organ z njimi ne razpolaga. Nadalje je organ ugotovil, da obstajata dve t.i. vabili na sestanek glede morebitnega oblikovanja ustrezne poravnalne ponudbe in t.i. dokazilo prispele pošte vabil, kot ju prosilec poimenuje v prvi in drugi alineji izreka te odločbe. Po odločitvi organa se obe vabili in dokazili o prispeli pošti nanašata na komunikacijo med Državnim odvetništvom in organom. V teh primerih gre za podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, in je podana izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedena dokumenta sta bila sestavljena na Državnem odvetništvu in/oziroma zaradi sprejema odločitev v postopku mirnega reševanja zahteve. Način dogovarjanja z zastopanimi organi je pomemben in tudi podlaga za nadaljnje zastopanje v odprtem sodnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, ki se vodi pod opr. št. III P 727/2018. Državno odvetništvo podatkov, ki jih potrebuje za odločitev, ali je zahtevek utemeljen, samo nima, poleg tega obveznost pridobivanja stališč in usklajevanja z zastopanimi organi glede posameznih procesnih dejanj, izhaja iz določila 16. člena ZDOdv. To pomeni, da se je zaradi zastopanja pred sodiščem ali zaradi mirnega reševanja spora vzpostavi oziroma se mora vzpostaviti razmerje med dvema organoma (v konkretnem primeru z več državnimi organi), katerega bistvo je v zaupnem odnosu med mandatarjem in mandantom, skladno s 3. členom ZDOdv (načelo medsebojnega zaupanja). Organ je še poudaril, da so zahtevani dokumenti nastali za potrebe konkretnega postopka, in ne kot stališče namenjeno javnosti na splošno. Organ je izpostavil načelo zaupanja, ki je še posebej pomembno v postopku mirnega in izvensodnega reševanja sporov, zato je tudi uzakonjeno npr. v Zakonu o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah, zaupnost je zakonsko predpisana tudi za vse podatke v zvezi s postopki poskusov mirne rešitve spora pred Državnim odvetništvom. Razkritje dokumentov, ki so podlaga za pripravo ocene, predlogov in strategije zastopanja v postopku izvensodnih pogajanj za mirno rešitev spora in v sodnem postopku škoduje izvedbi postopkov in pogajanj, saj s tem nasprotna stranka pridobi vpogled v izpostavljena sporna vprašanja, strategijo zastopanja, obravnavo posameznih argumentov, dokaze, procesno taktiko, taktiko pogajanj itd. V sodnih postopkih bi se lahko posledično učinkovito in predčasno pripravila na vloge Državnega odvetništva, kar bi porušilo načelo enakosti orožij in bi državo, v primeru, da bi v konkretnem postopku prišlo do razkritij vseh dokumentov, tudi v prihodnjih postopkih postavilo v neenakopraven položaj. Zavedanje, da bo notranji proces razmišljanja v vsakem primeru razkrit javnosti, bi namreč vnaprej zagotovo oslabilo odprto komunikacijo med državnim odvetnikom in stranko, brez tega pa kvalitetno in strokovno zastopanje v prihodnjih sodnih postopkih in prihodnjih postopkih za mirno rešitev spora ni možno. Naloga Državnega odvetništva je zastopanje države in njenih organov, za kar veljajo enaka načela kot v razmerju med odvetnikom in njegovo stranko, saj odvetniki niso dolžni razkrivati svojih vlog na podlagi ZDIJZ, prav tako jih, kot že navedeno, praktično brez izjem veže načelo zaupnosti. Organ je tudi ugotovil, da zahtevani dokumenti vsebujejo tolikšno vsebnost in koncentracijo vsebine v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo zastopanih organov in Državnega odvetništva, da delnega dostopa ni mogoče izvesti na način, da se izločijo varovani podatki, saj bi bilo mogoče izločene podatke razbrati iz drugih informacij, vsebovanih v dokumentu. Prav tako bi zahtevani dokumenti ob uporabi instituta delnega dostopa (tj. če bi prekrili vse podatke, ki so po svoji vsebini varovani) popolnoma izgubili svojo vrednost in smiselnost, saj ne bi imeli več svoje vsebine, in bi bili zato brez posebne vrednosti za prosilca oz. javnost.

(3) Prosilec je zoper obe odločbi vložil pritožbi, v katerih oporeka odločitvi organa, in sicer:

- dne 5. 12. 2025 zoper odločbo št. 090-97/2025-2030-5 z dne 25. 11. 2025

- dne 23. 12. 2025 zoper odločbo št. 090-101/2025-2030-5 z dne 19. 12. 2025.

(4) Organ je obe navedeni pritožbi prosilca, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil IP v pristojno reševanje.

(5) Obe pritožbi je IP s sklepom, št. 090-551/2025/3 z dne 5. 2. 2026, združil v en postopek, o njih pa bo odločil s to odločbo.

Pritožba z dne 5. 12. 2025 ni utemeljena.

Pritožba z dne 23. 12. 2025 je delno utemeljena.

(6) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbi organa v delu, v katerem ju prosilec izpodbija. Odločbi preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

K 1. točki izreka te odločbe (zahteva št. 1)

(7) Glede zahtevanih dokumentov pod prvo alinejo zahteve št. 1 je organ ugotovil, da ni podan kriterij materializirane oblike po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, zaradi česar je dostop zavrnil. Sporno je torej vprašanje, ali je organ storil vse, da je zadostil načelu materialne resnice in popolni ugotovitvi dejanskega stanja. Zahteva prosilca je bila vložena na način, da je dokumente opredelil po vsebini, kar pomeni, da prosilec dokumentov ni konkretiziral s številko, datumom ipd. in je torej identifikacija dokumentov na strani organa. Razumljivo je, da prosilci ne morejo poznati vseh dokumentov, in lahko vložijo zahtevo tudi na takšen način, široko, zgolj z vsebinsko povezavo. Spor pa nastane takrat, ko organ zatrjuje, da zahtevanih informacij nima, med tem ko prosilec na drugi strani vztraja pri dostopu. Naloga IP v tem pritožbenem postopku je torej, da preveri oz. preizkusi navedbe in predložena dokazila organa in tudi prosilca, da se ugotovi resnično dejansko stanje, ki je med strankama sporno. 

(8) Po oceni IP je organ opravil celovit ugotovitveni postopek, ki ga je obrazložil in natančno pojasnil, kako je potekalo iskanje in identifikacija dokumentov (po iskalnem ključu), zato se IP v izogib ponavljanju v celoti sklicuje na obrazložitev, ki jo je podal organ. Glede na to, kako je postavljena zahteva, je seveda vsebinska presoja, kateri dokumenti ustrezajo zahtevi prosilca, na strani organa, ki je ocenil, da na način, kot je postavljena zahteva, dokumentov ni mogoče identificirati, zato je štel, da z njimi ne razpolaga. IP je odločitvi organa sledil, ob tem pa dodaja, da pritožbeni postopek pred IP ni in ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP torej v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, torej v obravnavanem primeru v vprašanje, na kakšen način organ evidentira dokumente in kako vodi postopke iz svoje pristojnosti. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se torej lahko presoja le vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki (ne glede na to, ali so uradno evidentirane ali ne), in če IP slednjega ne ugotovi, prosilec v pritožbi ne more biti uspešen. To pa ne pomeni, da prosilec z novo zahtevo in z bolj določno identifikacijo dokumentov ne more pridobiti zahtevanih informacij, seveda pod pogojem, da te sodijo med prosto dostopne informacije javnega značaja.

(9) Glede druge alineje zahteve št. 1 je organ kot predmet presoje identificiral dokumente, ki so evidentirani pod št. 492-7/2016-2030, in sicer pod zaporedno št. 200, 204, 205 in 206, za katere je ugotovil, da predstavljajo prejete dokumente v vednost ali komunikacijo med dvema organoma (med organom in Državnim odvetništvom) in kot taki sodijo med izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(10) IP je vpogledal v zgoraj navedene dokumente ter ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil, da je podana izjema varstva notranjega delovanja organa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato se v izogib ponavljanju v tem delu sklicuje na obrazložitev, ki jo je podal organ. Dokumenti namreč dejansko izkazujejo komunikacijo med organom in Državnim odvetništvom, ki se nanaša konkretni postopek, ki še ni zaključen, in so podlaga za pripravo ocene, predlogov in strategije v postopku izvensodnih pogajanj za mirno rešitev sporov in v sodnem postopku. Odražajo torej notranji proces razmišljanja, ki temelji na zaupnem odnosu med mandatarjem in mandantom, skladno s 3. členom ZDOdv, z namenom, da lahko organ čim bolj varuje svoje interese. Prav tako pa je po oceni IP izpolnjen tudi drugi pogoj, da bi razkritje vsebine zahtevanih dokumentov povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, saj bi na ta način nasprotna stranka pridobila vpogled v izpostavljena sporna vprašanja, strategijo zastopanja, s čimer bi se porušilo načelo enakosti orožij in bi se oslabile pogajalske možnosti organa. IP se nadalje tudi strinja z organom, da dokumenti vsebujejo osebne podatke (imena in priimki, naslov), za razkritje katerih ne obstaja pravna podlaga, kar pomeni, da je podana tudi izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na preplet zatrjevanih izjem je IP sledil odločitvi organa, da delni dostop ni mogoč.

K 2. in 3. točki izreka te odločbe (zahteva št. 2)

(11) Glede prve in druge alineje zahteve št. 2 je organ ugotovil, da obstajata dve t.i. vabili na sestanek glede morebitnega oblikovanja ustrezne poravnalne ponudbe in t.i. dokazilo prispele pošte, kar pomeni, da je kriterij materializirane oblike podan, vendar pa je organ odločil, da je podana izjema notranjega delovanja organa, s čimer pa se IP ne strinja. IP je vpogledal v dokumente, ki so predmet presoje, in sicer:

-       dokument št. P-2170/2017, P-1108/2022, P-1171/2014, P-846/2022, Pcg-444/2024. PK-17/024. PK-47/2024 z dne 13. 12. 2024, skupaj z dokazilom o prispeli pošti z dne 17. 12. 2024,

-       dokument št. P-2170/2017, P-1108/2022, P-1171/2014, P-846/2022, Pcg-444/2024. PK-17/024. PK-47/2024 z dne 5. 12. 2024, skupaj z dokazilom o prispeli pošti z dne 6. 12. 2024.

IP se strinja z organom, da dokumenti izkazujejo komunikacijo med njim (ter drugimi organi) in Državnim odvetništvom, ki v osnovi izhaja iz zaupnega razmerja, saj je glavna naloga Državnega odvetništva prav varstvo premoženjskih in drugih pravic in interesov države preko pravnega zastopanja pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji, pa tudi pravno svetovanje drugim organom (2. člen ZDOdv), čemur sta bili namenjeni tudi zahtevani vabili na sestanek. IP je v svoji praksi^[1] že večkrat izpostavil, da se v takem primeru vzpostavi razmerje med dvema organoma, katerega bistvo je v zaupnem odnosu med mandatarjem in mandantom, skladno s 3. členom ZDOdv (načelo medsebojnega zaupanja). Vendar pa zgolj dejstvo, da dokumenti predstavljajo komunikacijo z Državnim odvetništvom, samo po sebi še ne pomeni, da gre za interne dokumente, ki ustrezajo zatrjevani izjemi. Ne varuje se namreč komunikacije per se, ampak je varstvo odvisno od vsebine dokumentov. IP ugotavlja, da gre za splošno vabilo z opredelitvijo teme sestanka, kar pomeni, da zahtevani dokumenti ne izkazujejo mnenj, strategij ali konkretnih stališč, ki bi jih lahko razumeli kot izkaz notranjega razmišljanja in delovanja organa, zaradi česar ni izpolnjen že prvi pogoj zatrjevane izjeme, ki mora biti z drugim pogojem (nastalo škodo) podan kumulativno, kar pomeni, da zatrjevana izjema ni podana. Organ je torej dolžan prosilcu posredovati zahtevane dokumente, vendar na način, da predhodno vsakokrat prekrije priimek pri besedi »družina« (kot to izhaja iz druge točke izreka te odločbe), saj gre za varovane osebne podatke, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje in je torej v tem delu podana izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je namreč ocenil, da je izvedba delnega dostopa, v skladu s 7. členom ZDIJZ, mogoča. Navedeni dokumenti vsebujejo tudi imena in priimke podpisnikov dokumentov, ki pa so navedeni v okviru opravljanja javne funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca, zato v skladu s prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ne sodijo med varovane osebne podatke.

(12) Organ se je pri zavrnitvi tretje in četrte alineje zahteve št. 2 skliceval, da kriterij materializirane oblike ni podan, IP pa ne vidi razloga, da odločitvi organa ne bi sledil. Organ je namreč izvedel ugotovitveni postopek in v zbirki dokumentarnega gradiva preveril obstoj zahtevanih informacij ter ugotovil, da zapisnika ali zabeležke o tem, kdo je bil na sestanku in samega zapisnika nima, oziroma z njimi ne razpolaga. Glede na to, da organ za potrebe dostopa do informacij javnega značaja ni dolžan ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času vložitve zahteve nima, je IP v tem delu sledil odločitvi organa, da z dokumenti, ki so predmet tega dela zahteve, ne razpolaga, zato je pritožbo prosilca v tem delu zavrnil.

(13) Na podlagi zgoraj navedenega je IP pritožbo prosilca z dne 5. 12. 2025 zoper odločbo št. 090-97/2025-2030-5 z dne 25. 11. 2025, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Pritožbi prosilca z dne 23. 12. 2025 pa je IP delno ugodil in odločbo št. 090-101/2025-2030-5 z dne 19. 12. 2025 delno odpravil ter na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP odločil, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe. V preostalem delu je IP pritožbo prosilca z dne 23. 12. 2025 kot neutemeljeno zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz tretje točke izreka te odločbe.  

(14) Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Odločbe IP št.: 090-28/2025/2, 090-247/2024/2, 090-97/2021/2, 090-303/2020/4