prosilec - Ministrstvo za pravosodje

POVZETEK:

IP je v obravnavanem postopku najprej združil postopek odločanja o dveh pritožbah prosilca zoper sklepe o zavrženju njegovih dveh zahtev, ki sta se nanašali na dokumente v zvezi z nepremičnino na Litijski cesti. Organ je v obeh zadevah zahtevi zavrgel, ker je o dostopu do istih dokumentov že odločal, dejansko stanje pa se ni spremenilo. Ugotovil je, da še vedno obstajajo okoliščine, da je podana izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem se je v obeh zadevah skliceval na isto mnenje Specializiranega državnega tožilstva. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je bila vložena zahteva za preiskavo na sodišče in da je to (sicer v določeni drugi zadevi) podalo mnenje, da bi posredovanje podatkov oziroma razkritje podatkov, ki so bili pridobljeni zaradi kazenskega postopka, pred presojo njihove vsebine, lahko škodovalo izvedbi kazenskega postopka, zato je IP zaključil, da so še vedno podane okoliščine, da je podana izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je tako ugotovil, da sta bili obe odločitvi pravilni, pri čemer je bila ena od odločitev obrazložena z napačnimi razlogi, ki jih je nadomestil IP v svoji odločbi. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-456/2025/7

Datum: 6. 2. 2025

Informacijski pooblaščenec po svetovalki informacijske pooblaščenke mag. Vanji Zrimšek, po pooblastilu št. 100-4/2013/111 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 130. člena in prvega ter tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 30. 9. 2025 zoper sklep št. 090-71/2025-2030-4 z dne 19. 9. 2025 in o pritožbi z dne 21. 10. 2025 zoper sklep št. 090-82/2025-2030-2 z dne 20. 10. 2025 Republike Slovenije, Ministrstva za pravosodje, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednja

S K L E P:

1. Pritožbeni postopek zoper sklep št. 090-71/2025-2030-4 z dne 19. 9. 2025 in zoper sklep št. 090-82/2025-2030-2 z dne 20. 10. 2025 Republike Slovenije, Ministrstva za pravosodje se združita v en pritožbeni postopek, ki se vodi pod opravilno številko 090-456/2025.

in

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 30. 9. 2025 zoper sklep št. 090-71/2025-2030-4 z dne 19. 9. 2025 Republike Slovenije, Ministrstva za pravosodje in pritožba prosilca z dne 21. 10. 2025 zoper sklep št. 090-82/2025-2030-2 z dne 20. 10. 2025 Republike Slovenije, Ministrstva za pravosodje se zavrneta.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

K sklepu:

(1) S pritožbo z dne 30. 9. 2025 je prosilec izpodbijal sklep št. 090-71/2025-2030-4 z dne 19. 9. 2025 Republike Slovenije, Ministrstva za pravosodje in s pritožbo z dne 21. 10. 2025 je izpodbijal sklep št. 090-82/2025-2030-2 z dne 20. 10. 2025 Republike Slovenije, Ministrstva za pravosodje. Ker se zahteva opira na isto dejansko stanje in isto pravno podlago, za obravnavo pritožbe pa je stvarno pristojen IP, se na podlagi prvega odstavka 130. člena ZUP obravnava pritožb združi v en pritožbeni postopek, ki se vodi pod številko 090-456/2025.

K odločbi:

Glede pritožbe zoper sklep št. 090-71/2025-2030-4 z dne 19. 9. 2025

(2) Prosilec je dne 1. 9. 2025 na organ po elektronski pošti poslal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v več točkah. Zahteval je:

1. dokumenti, ki so bili pripravljeni po javnem zbiranju in posredovani ponudnikom do 31. 12. 2023,

3. zapisnikov sestankov, na katerih so sodelovali predstavniki podjetja JHP d. o. o. in pisno dokumentacijo med Ministrstvom za pravosodje in podjetjem JHP d. o. o.,

4. pregledom identificiranih stavb za potrebe pravosodnih organov v Ljubljani iz marca 2023;

5. investicijski projekt za nakup poslovnih prostorov v Ljubljani za potrebe pravosodnih organov (če obstaja več verzij, prosi za vse),

6. analizo prejetih ponudb za nakup poslovnih prostorov v Ljubljani z dne 14. 7. 2023,

7. predinvesticijsko zasnovo na 88 straneh,

8. končni investicijski program posredovan na MF za pridobitev soglasja  za predložitev vladi za uvrstitev v Načrt razvojnih programov na 85 straneh,

9. dokument identifikacije investicijskega projekta (eden iz septembra, drugi iz decembra 2023),

10. projektne naloge z analizo stanja javne infrastrukture na področju pravosodja,

11. poročilo notranje revizije MP »Proces nakupa poslovnih prostorov na Litijski cesti 51«,

12. poročilo zunanje forenzične revizije glede nakupa stavbe na Litijski cesti 51,

12. sklep o imenovanju komisije za izdajo mnenja in njene zapisnike (sprejete sklepe) glede DIIP, PIZ in IP sprejete 22. 12. 2023.

Prosilec je ob tem dodal, da vlaga zahtevo ponovno (sedmič), ker so podane spremenjene okoliščine, predvsem pa je spremenil svojo zahtevo, saj ne pričakuje celotne vsebine, ampak pričakuje, da bo organ že sam počrnil vso vsebino, ki bi lahko ogrozila predkazenski postopek, tako da SDT ne bo imelo več razlogov za nestrinjanje s posredovanjem dokumentov. Prosilec meni, da Investicijski program za predmet postopka ni pomemben, je pa pomemben za prihodnjo prakso izdelave te vrste dokumentov.

(3) O zahtevi je organ odločil s sklepom št. 090-71/2025-2030-4 z dne 19. 9. 2025, s katerim je zahtevo zavrgel. Iz vsebine obrazložitve sklepa izhaja, da je uradna oseba ugotovila, da z zahtevanimi dokumenti organ razpolaga. V preteklosti so bile njegove zahteve po različni dokumentaciji v zvezi z nakupom sodne stavbe na Litijski 51 že zavrnjene oziroma zavržene zaradi mnenja, ki ga je v postopku podal Nacionalni preiskovani urad, nazadnje Specializirano državno tožilstvo, ki je menilo, da bi razkritje dokumentacije v fazi predkazenskega postopka škodljivo vplivalo na sam predkazenski postopek. V okviru obsežne zahteve, ki jo je prosilec podal dne 27. 2. 205 je bila zahtevana tudi dokumentacija, ki jo prosilec zahteva v tokratni zahtevi z dne 1. 9. 2025. O pritožbi zoper takratno odločbo organa št. 090-21/2025-2030-9 z dne 3. 4. 2025 je odločal IP, zoper odločbo IP pa je prosilec tudi vložil tožbo na Upravno sodišče. Prav tako je del tokratne zahtevane dokumentacije prosilec zahteval dne 12. 6. 2025, o kateri je organ odločil s sklepom št. 090-54/2025-2030-4 z dne 11. 7. 2025, zoper katerega je prosilec vložil pritožbo, ki v času reševanja te zadeve še ni rešena. Že pred omenjenimi zahtevami so bile prosilčeve zahteve po isti dokumentaciji zavrnjene z odločbami organa št. 090-24/2024-2030-7 z dne 5. 3. 2024 in z odločbo št. 090-94/2024-2030-4 z dne 9. 8. 2024, pritožbi zoper obe odločbi sta bili zavrnjeni s strani IP. O zadnjih prosilčevih zahtevah je organ odločil na podlagi obrazloženega mnenja SDT in zahtevo zavrnil na podlagi izjeme varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, z odločbo št. 090-21/2025-2030-9 z dne 3. 4. 2025 oziroma je IP odločbo odpravil in zahtevo prosilca v tem delu zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP in delno zavrnil pritožbo s sklepom in odločbo št. 090-158/2024/4 z dne 10. 6. 2025. Ugotovil je, da se dejansko stanje glede dokumentacije ni v ničemer spremenilo, še vedno je namreč podana izjema varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je treba zahtevo prosilca zavreči. Na podlagi tokratne zahteve prosilca z dne 1. 9. 2025 je organ SDT ponovno zaprosil za obrazloženo mnenje na podlagi Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, saj gre za odločanje o dostopu do informacij v posebnih primerih. Dne 15. 9. 2025 je organ prejel odgovor SDT št. Kt/6267/2025/BV/az z dne 12. 9. 2025. SDT v zvezi z navedbami prosilca pojasnjuje, da so predmetne podatke prejeli v sklopu kazenske zadeve, ki jo obravnavajo in je trenutno še v fazi predkazenskega postopka. Pri vsej navedeni dokumentaciji gre za podatke, ki so bili pridobljeni zaradi kazenskega pregona, prav tako SDT ocenjuje, da bi razkritje zahtevanih podatkov v tej fazi škodljivo vplivalo na predkazenski postopek. Namreč prosilec zahteva podatke, ki so oziroma bodo podlaga za sprejem državnotožilske odločitve v predmetni zadevi, med drugim tudi dokumentacijo, iz katere so razvidni posamezniki, ki so bili v različnih vlogah udeleženi v celotnem postopku nakupa sodne stavbe na Litijski 51, kot tudi določena vsebina njihove komunikacije. SDT poudarja, da ne glede na to, da se je tožilec s kazensko ovadbo in prilogami že seznanil, je zadeva še vedno v fazi predkazenskega postopka in bi zatorej vsakršno razkritje zahtevane dokumentacije na tej točki (prosilcu in širši javnosti preko morebitne nadaljnje objave te dokumentacije) škodljivo vplivalo na predkazenski postopek. Ker je zahtevana dokumentacija v celoti pomembna za sprejem končne državnotožilske odločitve, prosilcu tudi ni mogoče posredovati zakritih delov dokumentacije (oziroma kot se izrazi prosilec, delov »ki niso sumljivi«). Glede na navedeno SDT ocenjuje, da sta še vedno izpolnjena oba pogoje po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in predlaga, da se zahteva prosilca zavrne. Glede na navedeno je organ ugotovil, da se dejansko stanje ni v ničemer spremenilo, še vedno obstajajo razlogi za zavrnitev zahteve za dostop do dokumentacije, o kateri je bilo odločeno z vsemi odločbami kot je bilo navedeno zgoraj, ena je v pritožbenem postopku, ena pa pred Upravnim sodiščem. Glede na vse navedeno je organ na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP zahtevo zavrgel.

(4) Zoper sklep št. 090-71/2025-2030-4 z dne 19. 9. 2025 je prosilec dne 30. 9. 2025 vložili pritožbo. Navedel je, da se ne strinja z odločitvijo organa in da se je »sfižil« namen ZDIJZ s takšnimi odločitvami. Meni, da je mnenje SDT neutemeljeno in da gre za namensko blokiranje dokumentov ali za nesposobnost tožilca, ker bi javnost lahko videla kako nestrokovno so bili pripravljeni nekateri dokumenti in bile na njihovi podlagi sprejete nestrokovne odločitve. Ker meni, da so izostale konkretne obrazložitve zakaj bi razkritje dokumentov škodovalo predkazenskemu postopku, predlaga IP, da pritožbi ugodi. 

(5) Po prejemu pritožbe je organ preizkusil procesne predpostavke in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je dne 30. 9. 2025 z dopisom št. 090-71/2025-2030-6 z dne 30. 9. 2025 odstopil IP v reševanje.

Glede pritožbe zoper sklep št. 090-82/2025-2030-2 z dne 20. 10. 2025

(6) Prosilec je dne 12. 10. 2025 na organ po elektronski pošti poslal zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, v kateri je v zvezi z investicijo na Litijski 51, iz dokumenta končni investicijski program posredovan na MF za pridobitev soglasja za predložitev vladi za uvrstitev v Načrt razvojnih programov zahteval: naslovnico, kazalo, uvod in povzetek. Ob tem je dodal, da je zelo natančno preciziral strani s podatki, katerih objava zagotovo ne more škodovati izvedbi predkazenskega postopka.

(7) O zahtevi je organ odločil s sklepom št. 090-82/2025-2030-2 z dne 20. 10. 2025, s katerim je zahtevo zavrgel. Iz vsebine obrazložitve sklepa izhaja, da je uradna oseba ugotovila, da z zahtevanim dokumentom oziroma deli dokumenta organ razpolaga in ga je mogoče opredeliti kot informacijo javnega značaja. V preteklosti so bile zahteve prosilca po različni dokumentaciji v zvezi z nakupom sodne stavbe na Litijski 51 že zavrnjene oziroma zavržene zaradi mnenja, ki ga je v postopku podal Nacionalni preiskovani urad, nazadnje Specializirano državno tožilstvo, ki je menilo, da bi razkritje dokumentacije v fazi predkazenskega postopka škodljivo vplivalo na sam predkazenski postopek. V okviru obsežne zahteve, ki jo je prosilec podal dne 27. 2. 2025 je bila zahtevana tudi dokumentacija, ki jo je prosilec zahteval v zahtevi z dne 1. 9. 2025. O navedeni zahtevi je organ odločil s sklepom št. 090-71/2025-2030-4 z dne 19. 9. 2025, o pritožbi IP še ni odločil. O pritožbi zoper odločbo organa št. 090-21/2025-2030-9 z dne 3. 4. 2025 je odločal IP, zoper odločbo IP pa je prosilec tudi vložil tožbo na Upravno sodišče. Prav tako je del tokratne zahtevane dokumentacije prosilec zahteval dne 12. 6. 2025, o kateri je organ določil s sklepom št. 090-54/2025-2030-4 z dne 11. 7. 2025, zoper katerega je prosilec vložil pritožbo, ki jo je IP zavrnil z odločbo št. 090-326/2025/2 z dne 2. 10. 2025. Že pred omenjenimi zahtevami so bile prosilčeve zahteve po isti dokumentaciji zavrnjene z odločbami organa št. 090-24/2024-2030-7 z dne 5. 3. 2024 in z odločbo št. 090-94/2024-2030-4 z dne 9. 8. 2024, pritožbi zoper obe odločbi sta bili zavrnjeni s strani IP. O zadnjih prosilčevih zahtevah je organ odločil na podlagi obrazloženega mnenja SDT in zahteve zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, saj se dejansko stanje glede zahtevane dokumentacije ni v ničemer spremenilo, še vedno je namreč podana izjema varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Na podlagi tokratne zahteve prosilca z dne 12. 10. 2025 je organ ugotovil, da se še vedno nanaša na zahtevano dokumentacijo, gre za investicijski program za projekt z naslovom: Nakup poslovnih prostorov v Ljubljani za potrebe pravosodnih organov, iz decembra 2023. SDT je za vse predhodno zahtevane dokumente, in tudi tokrat zahtevanega že podalo obrazloženo mnenje na podlagi Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. Dne 15. 9. 2025 je organ prejel odgovor SDT št. Kt/6267/2025/BV/az z dne 12. 9. 2025. SDT pojasnjuje, da so predmetne podatke prejeli v sklopu kazenske zadeve, ki jo obravnavajo in je trenutno še v fazi predkazenskega postopka. Pri vsej navedeni dokumentaciji gre za podatke, ki so bili pridobljeni zaradi kazenskega pregona, prav tako SDT ocenjuje, da bi razkritje zahtevanih podatkov v tej fazi škodljivo vplivalo na predkazenski postopek. Namreč prosilec zahteva podatke, ki so oziroma bodo podlaga za sprejem državnotožilske odločitve v predmetni zadevi, med drugim tudi dokumentacijo, iz katere so razvidni posamezniki, ki so bili v različnih vlogah udeleženi v celotnem postopku nakupa sodne stavbe na Litijski 51, kot tudi določena vsebina njihove komunikacije. SDT poudarja, da ne glede na to, da se je tožilec s kazensko ovadbo in prilogami že seznanil, je zadeva še vedno v fazi predkazenskega postopka in bi zatorej vsakršno razkritje zahtevane dokumentacije na tej točki (prosilcu in širši javnosti preko morebitne nadaljnje objave te dokumentacije) škodljivo vplivalo na predkazenski postopek. Ker je zahtevana dokumentacija v celoti pomembna za sprejem končne državnotožilske odločitve, prosilcu tudi ni mogoče posredovati zakritih delov dokumentacije (oziroma kot se izrazi prosilec, delov »ki niso sumljivi«). Glede na navedeno SDT ocenjuje, da sta še vedno izpolnjena oba pogoje po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in predlaga, da se zahteva prosilca zavrne. Čeprav prosilec v tokratni zahtevi zahteva le naslovnico, kazalo, uvod in povzetek investicijskega programa za projekt z naslovom: Nakup poslovnih prostorov v Ljubljani za potrebe pravosodnih organov, iz decembra 2023, organ ugotavlja, da se dejansko stanje ni v ničemer spremenilo, še vedno obstajajo razlogi za zavrnitev zahtevanih delov dokumenta, o katerem je bilo odločeno oziroma je bila izdana zavrnilna odločba oziroma sklepi o zavrženju, dejansko stanje pa se ni v ničemer spremenilo, zato je organ zahtevo zavrgel. Ob tem organ dodaja, da se doslej ni spuščal in se tudi v tem postopku ne spušča, v presojo, ali gre morebiti za šikanozno zahtevo, kot jo opredeljuje Upravno sodišče RS npr. v sodbi opr. št. II U 214/2016, čeprav je to že najmanj prosilčeva osma zahteva, ki se nanaša na enako dokumentacijo. V nadaljevanju povzema navedeno odločitev Upravnega sodišča RS.

(8) Zoper sklep št. 090-82/2025-2030-2 z dne 20. 10. 2025 je prosilec dne 21. 10. 2025vložili pritožbo. Navedel je, da se ne strinja z odločitvijo organa, saj ve, da zahteva dele dokumenta, ki ne vsebujejo podatkov, ki bi škodili izvedbi kazenskega postopka. Navaja razloge zaradi katerih zahteva dele dokumenta in nepravilnosti, ki jih skuša dokazati ter zakaj meni, da zahtevani deli dokumenta ne vsebujejo podatkov, ki bi škodili izvedbi kazenskega postopka. Meni, da mnenja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) in SDT za obravnavano zadevo niso relevantna, saj v obravnavani zadevi zahteva le dele enega dokumenta. Sklicevanje organa na pretekla mnenja NPU in SDT ni pravilno, saj ne vsebuje opredelitve in mnenja glede konkretnih zahtevanih strani. Prav tako ni pravilno, da se organ sklicuje na mnenje, ki je dano skoraj en mesec pred podano zahtevo. Prosilec navaja, da nikoli doslej še ni zahteval točno teh štirih dokumentov (op. IP pravilno delov dokumenta). Iz naslovnice bi bilo vidno le, kdo je dokument pripravil. Meni, da ne gre za šikanozno zahtevo in da je sklicevanje organa na odločitev Upravnega sodišča RS napačno. Predlaga IP, da pritožbi ugodi. 

(9) Po prejemu pritožbe je organ preizkusil procesne predpostavke in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je dne 23. 10. 2025 z dopisom št. 090-82/2025-2030-5 z dne 23. 10. 2025 odstopil IP v reševanje. Po odstopu pritožbe je organ IP v vednost posredoval odgovor SDT št. Kt/6267/2025/BV/SP z dne 4. 11. 2025, iz katerega izhaja, da je organ SDT dne 27. 10. 2025 poslal zaprosilo za obrazloženo mnenje po ZDIJZ glede dokumentacije, ki se nanaša na sodno stavbo na Litijski 51. SDT organ obvešča, da je bila v predkazenskem postopku zbrana vsa relevantna dokumentacija in da je dne 16. 10. 2025 SDT na pristojno sodišče vložil zahtevo za preiskavo. Iz navedenega razloga SDT ocenjuje, da niso več podani pogoji po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(10) Po uradni dolžnosti je IP vpogledal v spis, ki se pri IP vodi pod opravilno številko 090-566/2025. Iz njega izhaja odstopljena pritožba prosilca zoper odločbo organa št. 090-99/2025-2030-5 z dne 9. 12. 2025, s katero je organ na podlagi 8. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrnil zahtevo prosilca za dostop do dokumentacije, ki se nanaša na sodno stavbo na Litijski 51, med drugim tudi za dostop do končnega investicijskega programa, posredovanega na MF za pridobitev soglasja za predložitev vladi za uvrstitev v Načrt razvojnih programov. Iz navedene odločbe izhaja, da je organ zaprosil Okrožno sodišče v Ljubljani za mnenje na podlagi 13. člena Uredbe. Okrožno sodišče v Ljubljani je z dopisom št. X Kpr 76565/2025/25 z dne 4. 12. 2025 odgovorilo, da je sodišče dne 17. 10. 2025 prejelo zahtevo za preiskavo v navedeni zadevi. V skladu s sodnim redom zadeva še ni prišla na vrsto za obravnavo oziroma naroki za zaslišanje osumljencev še niso razpisani. Iz tega razloga bi posredovanje podatkov oziroma razkritje podatkov, ki so bili pridobljeni zaradi kazenskega postopka, pred presojo njihove vsebine, lahko škodovalo izvedbi kazenskega postopka. Ko bo predmetni spis skladno z določili sodnega reda prišel na vrsto za obravnavo, bo ponovno mogoča presoja ali bi razkritje navedenih dokumentov lahko škodovalo izvedbi postopka.  

Pritožbi nista utemeljeni.

(11) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(12) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

(13) IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status, tako da pri odločanju niso pravno relevantne okoliščine, iz katerih razlogov prosilec zahteva informacije. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Zato ni relevanten namen, ki ga prosilec navaja za pridobitev zahtevanih dokumentov.

(14) V obravnavanem primeru je sporno, ali je organ z izpodbijanima sklepoma pravilno zavrgel zahtevi prosilca, ker je o identičnem zahtevku prosilca že bilo odločeno oziroma izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje pa se ni spremenilo. V pritožbi prosilec graja sklicevanje organa na šikanoznost ene do zahtev prosilca, IP do navedenih stališč organa ni opredeljeval, saj kot izhaja iz izpodbijane odločitve, to niso bili razlogi zaradi katerih je organ zahtevo prosilca zavrgel.

(15) ZUP v četrti točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, enako pa ravna, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Za primere, ko je bila izdana zavrnilna odločba, mora organ preveriti, ali se je dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, spremenila. V primeru, da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila, lahko takšno zahtevo zavrže. Ker je prosilec s pritožbo nasprotoval ugotovljenemu dejanskemu stanju, se je IP opredelil do obstoja ugotovljenih razlogov, zaradi katerih je organ zahtevi zavrgel.

(16) Organ je v sklepu št. 090-71/2025-2030-4 z dne 19. 9. 2025 pojasnil, da je bilo o zahtevi prosilca za dostop do v tej zahtevi navedenih 12 dokumentov že odločeno. Med drugim z odločbo organa št. 090-21/2025-2030-9 z dne 3. 4. 2025, o pritožbi zoper katero je odločal IP z odločbo št. 090-158/2025/4 z dne 10. 6. 2025. Zahteva za dostopa do navedenih istih 12 dokumentov je bila zavrnjena oziroma zavržena, o čemer se je IP prepričal z vpogledom v zadevo IP opr. št. 090-158/2025. Zoper odločbo IP pa je prosilec tudi vložil tožbo na Upravno sodišče. V sklepu št. 090-82/2025-2030-2 z dne 20. 10. 2025, je organ zahtevo za 4 dele dokumenta Investicijski program za projekt z naslovom: nakup poslovnih prostorov v Ljubljani za potrebe pravosodnih organov, iz decembra 2023, prav tako zavrgel. Naveden dokument je eden od dokumentov, o katerem je organ odločil sklepom št. 090-71/2025-2030-4 z dne 19. 9. 2025 (in sicer točka 8 zahteve). Prosilec izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, da je v času odločanja organa izjema varstva kazenskega pregona za zahtevane dokumente obstajala.

(17) V zvezi z navedeno izjemo je treba najprej pojasniti pojem »kazenski pregon«, ki v slovenskem pravnem redu ni jasno definiran. Posredno iz Zakona o kazenskem postopku (Ur. l. RS št. 32/12 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZKP) in Zakona o državnem tožilstvu (Ur. l. RS št. 58/11, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDT-1) lahko razberemo, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega IP ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki, iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Navedena izjema se lahko deloma pokriva z 8. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, s katero ZDIJZ varuje podatke, ki so bili pridobljeni ali sestavljeni zaradi pravdnega, nepravdnega ali drugega sodnega postopka, torej tudi kazenskega (opomba IP). Tako je uporaba ene ali druge izjeme odvisna od organa, od katerega se informacija zahteva ter od faze, v kateri je postopek kazenskega pregona. Takšno je tudi stališče prakse IP (glej npr. zadeva IP št. 090-47/2023 z dne 31. 3. 2023 in št. 090-269/2017 z dne 6. 12. 2017 ter Upravnega sodišča RS opr. št. I U 710/2019-10 z dne 20. 5. 2020).

(18) Namen izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa je zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona. Po izjemi varstva kazenskega pregona iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Kumulativno morata biti torej izpolnjena dva pogoja, in sicer, da je podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ter da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. Z namenom ugotovitve resničnega dejanskega stanja mora organ pri odločanju o zahtevi prosilca upoštevati 13. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16 in 146/22; v nadaljevanju Uredba). Na podlagi navedenega člena mora organ, če prejme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. Iz vsebine obeh izpodbijanih sklepov izhaja, da je organ Specializirano državno tožilstvo (SDT), z dopisom št. 090-71/2025-2030-2 z dne 5. 9. 2025, zaprosil za obrazloženo mnenje. Specializirano državno tožilstvo je mnenje podalo v dopisu št. SDT-Kt/6267/2025/BV z dne 12. 9. 2025. Z vpogledom v navedeno mnenje se je IP prepričal, da je Specializirano državno tožilstvo zahtevano dokumentacijo prejelo v sklopu kazenske zadeve, ki jo obravnava in je še vedno v fazi predkazenskega postopka. Specializirano državno tožilstvo meni, da je podana izjema, določena v 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj gre za podatke, ki so bili pridobljeni zaradi kazenskega pregona. Ocenjuje tudi, da bi, ne glede na to, da se je tožilec že seznanil s kazensko ovadbo, javno razkritje dokumentacije škodljivo vplivalo na predkazenski postopek. Ob tem je SDT navedlo, da ker je zahtevana dokumentacija v celoti pomembna za sprejme končne državnotožilske odločitve, prosilcu ni mogoče posredovati zakritih delov dokumentacije, niti delov, »ki niso sumljivi«. Nadalje IP ugotavlja, da iz dokumentov zadeve izhaja, da je SDT dne 16. 10. 2025 na pristojno sodišče vložilo zahtevo za preiskavo. Nadalje IP ugotavlja, da organ v zvezi z zahtevo z dne 12. 10. 2025 ni ponovno preveril dejanskega stanja, ampak se je zgolj navezal na mnenje, ki ga je SDT podalo 15. 9. 2025. Da bi IP ugotovil, ali se je dejansko stanje spremenilo, je vpogledal v dodatno dokumentacijo. Iz spisa, ki se pri IP vodi pod opravilno številko 090-566/2025 izhaja, da je Okrožno sodišče v Ljubljani z dopisom št. X Kpr 76565/2025/25 z dne 4. 12. 2025 navedlo, da je v zvezi z dokumentacijo, ki se nanaša na Litijsko 51 prejelo zahtevo za preiskavo in da zadeva v skladu s sodnim redom še ni prišla na vrsto za obravnavo oziroma naroki za zaslišanje osumljencev še niso razpisani. Iz tega razloga bi posredovanje podatkov oziroma razkritje podatkov, ki so bili pridobljeni zaradi kazenskega postopka, pred presojo njihove vsebine, lahko škodovalo izvedbi kazenskega postopka. Ko bo predmetni spis skladno z določili sodnega reda prišel na vrsto za obravnavo, bo ponovno mogoča presoja ali bi razkritje navedenih dokumentov lahko škodovalo izvedbi postopka.  

(19) Upoštevaje navedeno je IP sledil zaključku organa, da se zahtevani dokumenti nahajajo v odprti zadevi pred/kazenskega postopka, s čimer je izkazan obstoj prvega pogoja za obstoj obravnavane izjeme, prav tako pa je Specializirano državno tožilstvo in kasneje Okrožno sodišče v Ljubljani pojasnilo posledice razkritja dokumentacije in je tako izkazan tudi nastanek škodljivih posledic za sam potek pred/kazenskega postopka. IP pritrjuje organu, da je v obravnavanem primeru podana izjema varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in da se dejansko stanje ni spremenilo. Ob tem IP ugotavlja, da je neutemeljena tudi pritožbena navedba, da je zahteva prosilca drugačna, ker zahteva le 4 dele določenega dokumenta. Kot je navedlo SDT, enako pa izhaja tudi iz mnenja Okrožnega sodišča v Ljubljani, ker je zahtevana dokumentacija v celoti pomembna za sprejem končne odločitve, prosilcu ni mogoče posredovati zakritih delov dokumentacije, niti delov, »ki niso sumljivi«.

(20) Glede na pritožbene navedbe prosilca IP poudarja, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo pred/kazenskega postopka verodostojno oceni le organ, ki ta postopek vodi, in to je v obravnavanem primeru Specializirano državno tožilstvo oziroma Okrožno sodišče v Ljubljani. Dokazni postopek, ki se izvaja v okviru preiskave, je dinamičen in o njem ni mogoče vnaprej predvideti procesnih in dejanskih situacij. Do samega zaključka preiskave je nemogoče z gotovostjo predvideti oziroma ugotoviti, kateri del zahtevane dokumentacije oziroma kateri posamezni podatki v zahtevani dokumentaciji so ali niso pomembni za nadaljnji postopek. Določen dokument ali podatek iz zahtevane dokumentacije je lahko v trenutni fazi postopka povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov. Tudi iz prakse Upravnega sodišča (npr. sodba št. I U 54/2017-16 z dne 4. 7. 2018, tč. 8) izhaja, da če gre za organ, ki je v določeni fazi pristojen za vodenje kazenskega postopka, ta lahko strokovno oceni, kdaj bi lahko razkrije določenega dokumenta škodovalo tej fazi kazenskega postopka, in po oceni Upravnega sodišča ni razlogov, da bi se v takšno strokovno mnenje dvomilo. Po mnenju Upravnega sodišča bi IP lahko zavrnil strokovno oceno v primeru, če bi iz njene vsebine izhajalo nekaj, kar je očitno nerazumno. Ker iz strokovne ocene Specializiranega državnega tožilstva št. SDT-Kt/6267/2025/BV/az z dne 12. 9. 2025 oziroma iz ocene Okrožnega sodišča v Ljubljani št. X Kpr 76565/2025/25 z dne 4. 12. 2025 ne izhaja, da bi bili očitno nerazumni, IP nima podlage, da bi v konkretnem primeru dvomil vanju. IP meni, da je v trenutku, ko poteka predkazenski postopek, večjega pomena od prostega dostopa do zahtevanih informacij to, da ta postopek poteka nemoteno. Prav s tem namenom je zakonodajalec sprejel 13. člen Uredbe, saj je pretehtal, da je v javnemu interesu, da se pridobi mnenje organa, ki vodi kazenski pregon, ker je v javnem interesu, da se kazenski postopek izvede nemoteno. Poleg tega IP opozarja še na to, da je Upravno sodišče potrdilo tudi dejstvo, da je za potek postopka, v katerem ima ena stran izrazit interes, da prikrije dejansko stanje, ključno, da ima druga stran možnost, da vsebine pridobljenih dokazov ne razkrije takoj. To je lahko pomemben element strategije odkrivanja in dokazovanja kaznivih dejanj (npr. sodba št. I U 930/2019-18 z dne 20. 5. 2020, 52. točka obrazložitve). Upoštevaje vse navedeno so pravno nerelevantne tiste navedbe prosilca, s katerimi zatrjuje, da organu ne bi bilo treba slediti predlogu Specializiranega državnega tožilstva oziroma Okrožnega sodišča v Ljubljani.

(21) Upoštevaje vse navedeno je IP ugotovil, da je organ zahtevo prosilca z dne 1. 9. 2025 s sklepom št. 090-71/2025-2030-4 z dne 19. 9. 2025 pravilno zavrgel in zahtevo prosilca z dne 12. 10. 2025 s sklepom št. 090-82/2025-2030-2 z dne 20. 10. 2025 pravilno zavrgel, pomanjkljivosti, da ni ponovno preveril dejanskega stanja pa je IP odpravil v tem pritožbenem postopku, tako da je vpogledal v oceno Okrožnega sodišča v Ljubljani št. X Kpr 76565/2025/25 z dne 4. 12. 2025. Organ je pravilno zaključil, da je glede celotne zahtevane dokumentacije še vedno podana izjema varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, o čemer je že bilo odločeno s sklepom in odločbo IP št. 090-158/2025/4 z dne 10. 6. 2025, dejansko stanje pa se ni spremenilo. Pritožba prosilca tako ni utemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega in tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(22) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(23) Ta odločitev je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločitev ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločitve na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski pošti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                    

Manja Resman, univ. dipl. prav.,                                  

svetovalka Informacijskega pooblaščenca         

Informacijski pooblaščenec:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca