prosilec - Ministrstvo za pravosodje

POVZETEK:

Organ je s sklepom zavrgel zahtevo prosilca za posredovanje Investicijskega projekta za nakup poslovnih prostorov na podlagi 4. tč. 1 odst. 129. člena ZUP. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ zahtevo z izpodbijanim sklepom pravilno zavrgel, ker je je glede celotne zahtevane dokumentacije še vedno podana izjema varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, o čemer je že bilo odločeno z odločbo IP št. 090-158/2025/4 z dne 10. 6. 2025, dejansko stanje pa se ni spremenilo.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-326/2025/2

Datum: 2. 10. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …(v nadaljevanju: prosilec), z dne 21. 7. 2025, zoper sklep Ministrstva za pravosodje, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-54/2025-2030-4 z dne 11. 7. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 21. 7. 2025 zoper sklep Ministrstva za pravosodje št. 090-54/2025-2030-4 z dne 11. 7. 2025 se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 12. 6. 2025 pri organu vložil zahtevo za posredovanje vseh verzij in končnega Investicijskega projekta za nakup poslovnih prostorov v Ljubljani, za potrebe pravosodnih organov. Prosilec je pojasnil, da so bile njegove podobne prošnje v preteklosti zaradi nasprotovanja NPU in nazadnje državnega tožilca že zavrnjene, vendar so od tedaj nastopile nove okoliščine. Prosilec meni, da je tožilec sedaj vendarle uspel pregledati od policije predano dokumentacijo in je prepričan, da to pot ne bo imel razlogov za nasprotovanje predaji dokumentov.

(2) Organ je zahtevo prosilca s sklepom št. 090-54/2025-2030-4 z dne 11. 7. 2025 (dalje izpodbijani sklep) zavrgel. Navedel je, da so bile v preteklosti zahteve prosilca po različni dokumentaciji v zvezi z nakupom sodne stavbe na Litijski 51 že zavrnjene oziroma zavržene zaradi mnenja, ki ga je v postopku podal Nacionalni preiskovalni urad, nazadnje Specializirano državno tožilstvo, ki je menilo, da bi razkritje dokumentacije v fazi predkazenskega postopka škodljivo vplivalo na sam predkazenski postopek. V okviru obsežne zahteve, ki jo je prosilec podal 27. 2. 2025, je bila zahtevana tudi  dokumentacija, ki jo prosilec zahteva v tokratni zahtevi z dne 12. 6. 2025. O njegovi takratni zahtevi je organ odločil na podlagi obrazloženega mnenja Specializiranega državnega tožilstva in zahtevo zavrnil na podlagi izjeme varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, z odločbo št. 090-21/2025-2030-9 z dne 3. 4. 2025. Na podlagi pritožbe zoper to odločbo je IP odločbo organa odpravil in zahtevo prosilca v tem delu zavrgel na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. Ugotovil je, da se dejansko stanje glede zahtevane dokumentacije ni v ničemer spremenilo, še vedno je namreč podana izjema varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je zahtevo prosilca potrebno zavreči. Na podlagi nove zahteve prosilca z dne 12. 6. 2025 je organ Specializirano državno tožilstvo ponovno zaprosil za obrazloženo mnenje na podlagi Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22, v nadaljevanju Uredba). Dne 10. 7. 2025 je organ prejel odgovor Specializiranega državnega tožilstva št. SDT-Kt/6267/2025/BV z dne 9. 7. 2025, v katerem navaja, da je predmetno dokumentacijo prejel v sklopu kazenske zadeve, ki jo obravnavajo in je še vedno v fazi predkazenskega postopka. Meni, da je podana izjema, določena v 6. točki prvega odstavka 6.člena ZDIJZ, saj gre za podatke, ki so bili pridobljeni zaradi kazenskega pregona. Ocenjuje tudi, da bi, ne glede na to, da se je tožilec že seznanil s kazensko ovadbo, javno razkritje dokumentacije škodljivo vplivalo na predkazenski postopek. Glede na navedeno je organ ugotovil, da se dejansko stanje ni v ničemer spremenilo, še vedno obstajajo razlogi za zavrnitev zahteve za dostop do zahtevane dokumentacije, o katerih je že bilo odločeno, nazadnje z odločbo IP št. 090-158/2025/4 z dne 10. 6. 2025, ki je v tem delu zahtevo prosilca zavrgel. Glede na gornjo obrazložitev je organ dolžan zahtevo prosilca za posredovanje vseh verzij in končnega Investicijskega projekta za nakup poslovnih prostorov v Ljubljani, za potrebe pravosodnih organov, zavreči na podlagi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP, ker je o isti upravni zadevi že bilo odločeno oziroma izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje pa se ni v ničemer spremenilo.

(3) Prosilec je zoper izpodbijani sklep pri 21. 7. 2025 vložil pritožbo, v kateri je je navedel in podrobno pojasnil naslednje razloge, zaradi katerih IP predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in organu naloži, da mu posreduje zahtevane dokumente:

1. Specializirano državno tožilstvo bi lahko glede na to, da se je sedaj višji državni tožilec že seznanil z dokumentacijo, v Investicijskem programu našlo tiste podatke, ki bi dejansko lahko škodljivo vplivali na predkazenski postopek, vendar tega ni naredil.

2. Specializirano državno tožilstvo ni podalo nobene obrazložitve, zakaj bi lahko nek podatek škodljivo vplival na postopek, posebno v tej fazi predkazenskega postopka. Predlog Specializiranega državnega tožilstva ni zadosti obrazložen, da se jo bi se ga dalo preizkusiti.

3. Organu pri sprejemu izpodbijanega sklepa ne bi bilo treba slediti predlogu Specializiranega državnega tožilstva. Prosilec med drugim meni, da v zahtevani dokumentaciji verjetno ni takšnih podatkov, ki bi lahko bili sporni. Zato je pritožbi priložil pregled vsebin, ki jih mora vsebovati katerikoli investicijski program za investicije na področju javnih financ, kar je določeno v Uredbi o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijanega sklepa ni nadomestil z novo odločitvijo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, poslal v odločanje IP s spremnim dopisom št. 090-54/2025-2030-6 z dne 21. 7. 2025.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo oziroma sklep v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Sklep tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) V obravnavanem primeru je sporno, ali je organ z izpodbijanim sklepom pravilno zavrgel zahtevo prosilca, ker je o identičnem zahtevku prosilca že bilo odločeno oziroma izdana zavrnilna odločba, dejansko stanje pa se ni spremenilo.

(7) ZUP v četrti točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, enako pa ravna, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Za primere, ko je bila izdana zavrnilna odločba, mora organ preveriti, ali se je dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, spremenila. V primeru, da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila, lahko takšno zahtevo zavrže. Ker je prosilec s pritožbo nasprotoval ugotovljenemu dejanskemu stanju, se je IP opredelil do obstoja ugotovljenih razlogov, zaradi katerih je organ zahtevo zavrgel.

(8) Organ je v izpodbijanem sklepu pojasnil, da je bilo o zahtevi prosilca za dostop do vseh verzij in končnega Investicijskega projekta za nakup poslovnih prostorov v Ljubljani, za potrebe pravosodnih organov (v nadaljevanju zahtevana dokumentacija) že odločeno s sklepom in odločbo št. 090-158/2025/4 z dne 10. 6. 2025, s katero je IP pritožbo prosilca zavrnil in njegovo zahtevo zavrgel. O tem se je prepričal tudi IP z vpogledom v navedeni sklep in odločbo. Glede na to, da je prosilec zahtevo vložil na isti pravni podlagi, tj. ZDIJZ, je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali se je relevantno dejansko stanje spremenilo v času po izdaji navedenega sklepa in odločbe.

(9) V zadevi, o kateri je IP odločil s sklepom in odločbo št. 090-158/2025/4 z dne 10. 6. 2025, je bil dostop do zahtevane dokumentacije zavrnjen na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po navedeni izjemi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Kumulativno morata biti torej izpolnjena dva pogoja, in sicer, da je podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ter da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. Z namenom ugotovitve resničnega dejanskega stanja je organ pri odločanju o zahtevi prosilca upošteval 13. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22; v nadaljevanju Uredba). Na podlagi navedenega člena mora organ, če prejme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. Iz vsebine izpodbijanega sklepa izhaja, da je organ po prejemu prosilčeve zahteve Specializirano državno tožilstvo, z dopisom št. 090-54/2025-2030-2 z dne 20. 6. 2025, zaprosil za obrazloženo mnenje. Specializirano državno tožilstvo je mnenje podalo v dopisu št. SDT-Kt/6267/2025/BV z dne 9. 7. 2025. Z vpogledom v navedeno mnenje se je IP prepričal, da je Specializirano državno tožilstvo zahtevano dokumentacijo prejelo v sklopu kazenske zadeve, ki jo obravnava in je še vedno v fazi predkazenskega postopka. Specializirano državno tožilstvo meni, da je podana izjema, določena v 6. točki prvega odstavka 6.člena ZDIJZ, saj gre za podatke, ki so bili pridobljeni zaradi kazenskega pregona. Ocenjuje tudi, da bi, ne glede na to, da se je tožilec že seznanil s kazensko ovadbo, javno razkritje dokumentacije škodljivo vplivalo na predkazenski postopek.

(10) Upoštevaje navedeno je IP sledil ugotovitvi organa, da se zahtevani dokumenti nahajajo v odprti zadevi predkazenskega postopka, s čimer je izkazan obstoj prvega pogoja za obstoj obravnavane izjeme, prav tako pa je Specializirano državno tožilstvo pojasnilo posledice razkritja dokumentacije in je tako izkazan tudi nastanek škodljivih posledic za sam potek predkazenskega postopka. IP pritrjuje organu, da je v obravnavanem primeru podana izjema varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in da se dejansko stanje ni spremenilo v času po izdaji sklepa in odločbe IP št. 090-158/2025/4 z dne 10. 6. 2025.

(11) Glede na pritožbene navedbe prosilca IP poudarja, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo predkazenskega postopka verodostojno oceni le organ, ki ta postopek vodi, in to je v obravnavanem primeru Specializirano državno tožilstvo. Dokazni postopek, ki se izvaja v okviru preiskave, je dinamičen in o njem ni mogoče vnaprej predvideti procesnih in dejanskih situacij. Do samega zaključka preiskave je nemogoče z gotovostjo predvideti oziroma ugotoviti, kateri del zahtevane dokumentacije oziroma kateri posamezni podatki v zahtevani dokumentaciji so ali niso pomembni za nadaljnji postopek. Določen dokument ali podatek iz zahtevane dokumentacije je lahko v trenutni fazi postopka povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov. Tudi iz prakse Upravnega sodišča (npr. sodba št. I U 54/2017-16 z dne 4. 7. 2018, tč. 8) izhaja, da če gre za organ, ki je v določeni fazi pristojen za vodenje kazenskega postopka, ta lahko strokovno oceni, kdaj bi lahko razkrije določenega dokumenta škodovalo tej fazi kazenskega postopka, in po oceni Upravnega sodišča ni razlogov, da bi se v takšno strokovno mnenje dvomilo. Po mnenju Upravnega sodišča bi IP lahko zavrnil strokovno oceno v primeru, če bi iz njene vsebine izhajalo nekaj, kar je očitno nerazumno. Ker iz strokovne ocene Specializiranega državnega tožilstva št. SDT-Kt/6267/2025/BV z dne 9. 7. 2025 ne izhaja, da bi bila očitno nerazumna, IP nima podlage, da bi v konkretnem primeru dvomil vanjo. IP meni, da je v trenutku, ko poteka predkazenski postopek, večjega pomena od prostega dostopa do zahtevanih informacij to, da ta postopek poteka nemoteno. Prav s tem namenom je zakonodajalec sprejel 13. člen Uredbe, saj je pretehtal, da je v javnemu interesu, da se pridobi mnenje organa, ki vodi kazenski pregon, ker je v javnem interesu, da se kazenski postopek izvede nemoteno. Poleg tega IP opozarja še na to, da je Upravno sodišče potrdilo tudi dejstvo, da je za potek postopka, v katerem ima ena stran izrazit interes, da prikrije dejansko stanje, ključno, da ima druga stran možnost, da vsebine pridobljenih dokazov ne razkrije takoj. To je lahko pomemben element strategije odkrivanja in dokazovanja kaznivih dejanj (npr. sodba št. I U 930/2019-18 z dne 20. 5. 2020, 52. točka obrazložitve). Upoštevaje vse navedeno so pravno nerelevantne tiste navedbe prosilca, s katerimi zatrjuje, da organu ne bi bilo treba slediti predlogu Specializiranega državnega tožilstva.

(12) Prav tako resne pravne presoje ne zdržijo pritožbene navedbe, da Specializirano državno tožilstvo ni podalo nobene obrazložitve, zakaj bi lahko nek podatek škodljivo vplival na postopek, in da bi v zahtevani dokumentaciji lahko našlo tiste podatke, ki bi dejansko lahko škodljivo vplivali na predkazenski postopek. Glede na predhodno pojasnilo o naravi poteka dokaznega postopka, ki se izvaja v okviru preiskave, in upoštevaje fazo, v kateri je obravnavani predkazenski postopek, namreč objektivno ni mogoče pričakovati, da bi Specializirano državno tožilstvo lahko podalo oceno škodljivih posledic bolj natančno in da bi se opredelilo do vsakega posameznega dela zahtevane dokumentacije oziroma do posameznih podatkov v tej dokumentaciji.

(13) Kot je v sklepu št. U-I-92/12-13 z dne 10. 10. 2013, ko se je opredeljevalo do Zahteve za oceno ustavnosti druge in tretje alineje drugega odstavka 29. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, poudarilo Ustavno sodišče RS, sicer v zvezi z varstvom osebnih podatkov, enako pa velja tudi za IP kot pritožbeni organ za dostop do informacij javnega značaja, ki je manifestacija ustavne pravice (iz 39. člena Ustave RS) svobode izražanja, IP pri izvrševanju svojih zakonskih pooblastil ne sme poseči v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje pravica dostopa do informacij javnega značaja. Kot je v citiranem sklepu zapisalo Ustavno sodišče, bi bila zakonska podlaga, ki bi to omogočala, v nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju (120. in 125. člen Ustave) in rednim sistemom pravnih sredstev oz. vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (večstopenjsko odločanje) ter tako v nasprotju z načeli pravne države (2. člen Ustave). Po teh načelih zato o pravicah in obveznostih odločajo pristojni organi v zakonsko vnaprej določenih postopkih, medtem ko se njihove odločitve lahko preverjajo le v vnaprej določenih postopkih s pravnimi sredstvi pred za to pristojnimi organi. IP tako nima podlage za neposredno poseganje v vodenje postopkov, opravljanje procesnih dejanj in odločanje javnopravnih organov v posamičnih in konkretnih zadevah. Poseganje IP v posamične (kazenske) postopke, je še toliko bolj neustrezno, ker se s tem lahko krni posebej močno varovana samostojnost takega organa. IP drugim organom ni nadrejen državni organ. To je še toliko bolj pomembno za kazenski postopek in razkrivanje dokumentov. Z razkritjem dokumenta, ki bi lahko vplival na potek preiskave in (pred)kazenskega postopka, bi IP vplival in posegel v pristojnosti Specializiranega državnega tožilstva. Smiselno tako Ustavno sodišče RS: »Uporaba takih pristojnosti ne more biti dopustna proti drugemu državnemu organu, ki vodi upravni ali drug postopek, za katerega je pristojen na podlagi zakona.«. V skladu z načelom delitve oblasti in varovanja javnega interesa je bilo določeno postopkovno pravilo, da mora organ, ki prejme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, pridobiti obrazloženo mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. V tej določbi je zakonodajalec pretehtal, da je v javnemu interesu, da se pridobi mnenje organa, ki vodi kazenski pregon. Kot že rečeno, je v javnem interesu, da se kazenski postopek izvede nemoteno. Iz mnenja Specializiranega državnega tožilstva št. SDT-Kt/6267/2025/BV z dne 9. 7. 2025 izhaja, da z razkritjem ni mogoče izključiti nastanka škode in škodnih posledic za izvedbo postopka. IP tako pritrjuje organu, da je v obravnavanem primeru še vedno glede celotne zahtevane dokumentacije podana izjema varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(14) Upoštevaje vse navedeno je IP ugotovil, da je organ zahtevo prosilca z dne 12. 6. 2025 z izpodbijanim sklepom pravilno zavrgel, ker je pravilno ugotovil, da je glede celotne zahtevane dokumentacije še vedno podana izjema varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, o čemer je že bilo odločeno s sklepom in odločbo IP št. 090-158/2025/4 z dne 10. 6. 2025, dejansko stanje pa se ni spremenilo. Pritožba prosilca tako ni utemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka odločbe).

(16) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke