prosilec - Ministrstvo za pravosodje
+ -Številka: 090-325/2025
Kategorije: Notranje delovanje organa
POVZETEK:
Prosilec je zahteval vse zapisnike ustnih delov pravosodnega državnega izpita v obdobju od 2020 do vključno do 30. 6. 2025, iz katerih naj bodo razvidna vprašanja izpraševalca na posameznem področju. Organ je zahtevo zavrnil zaradi izjeme notranjega delovanja. IP je pritrdil odločitvi organa, da je podana izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Izvajanje pravniškega državnega izpita predstavlja dejavnost v zvezi z notranjim delovanjem organa. Razkritje zahtevane informacije (vprašanj iz ustnega dela izpita), bi motilo izvajanje javnopravnih nalog organa v zvezi z izvajanjem pravniških državnih izpitov, ki je zlasti v zagotovitvi ustrezne strokovne usposobljenosti kandidatov, ki znajo svoje znanje ustrezno uporabiti v praksi ter na ta način vestno in odgovorno opravljajo svoje funkcije in naloge, za katere je pogoj opravljen pravniški državni izpit.
ODLOČBA:
Številka: 090-325/2025/4
Datum: 8. 10. 2025
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), in prvega odstavka 248. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ….. (v nadaljevanju prosilec) z dne 21. 7 2025, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ) št. 090-58/2025-2030-2 z dne 8. 7. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožba prosilca z dne 21. 7. 2025 zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, št. 090-58/2025-2030-2 z dne 8. 7. 2025 se zavrne.
2. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.
Obrazložitev:
(1) Prosilec je dne 1. 7. 2025 na organ naslovili zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero je zahteval vse zapisnike ustnih delov pravosodnega državnega izpita v obdobju od 2020 do vključno do 30. 6. 2025, iz katerih naj bodo razvidna vprašanja izpraševalca na posameznem področju. Ob tem je navedel, da ne želi osebnih podatkov kandidatov, niti ocene. Zaželeno je, da sta razvidna ime in priimek izpraševalca, ni pa to nujno.
(2) O zahtevi je organ odločil z izpodbijano odločbo št. 090-58/2025-2030-2 z dne 8. 7. 2025, s katero je zahtevo zavrnil. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je uradna oseba organa ugotovila, da se zahteva prosilca nanaša na zapisnike o opravljanju pravniškega državnega izpita. Navedeni izpit opravljajo kandidati na Centru za izobraževanje v pravosodju, vsebino, program in način opravljanja pravniškega državnega izpita pa določa Zakon o pravniškem državnem izpitu (Ur. l. RS, št. 83/03- uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami) in podrobneje Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu (Ur. l. RS, št. 26/08, z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: Pravilnik). Iz Pravilnika (23. člen) je razvidno, da sta pisni nalogi priloga zapisnika, ki se vodi o ustnem delu izpita. V zapisnik ustnega dela izpita se vpiše potek izpita, postavljena vprašanja, ocene iz posameznih področij in uspeh izpita za posameznega kandidata. Glede na navedeno zapisniki o opravljanju pravniškega državnega izpita izpolnjujejo vse tri materialne pogoje za obstoj informacije javnega značaja iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, saj gre za dokumente, ki izvirajo z delovnega področja organa, organ z njimi razpolaga in so v materializirani obliki. Glede dostopa organ ugotavlja, da je podana izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
(3) Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 21. 7. 2025 pri organu vložili pritožbo, v kateri navaja, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita. Meni, da organ ne izpolnjuje že prvega pogoja in sicer, da mora podatek izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa. Sklicuje se na teorijo in prakso glede razlage prvega pogoja 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dokumenti, ki so po svoji vsebini namenjeni delovanju organa navzven in dokumenti, ki jih organ pridobi od drugih oseb, po naravi stvari ne morejo izpolnjevati tega pogoja. Varujejo se informacije, dejstva o notranjem načinu dela organa, njegovi notranji organiziranosti in podobno. Gre zlasti za interne akte organa, notranja navodila in načrte dela. Zapisniki ustnih izpitov z vprašanji izpraševalcev niso interni, saj so del uradnega postopka preverjanja znanja, niso namenjeni oblikovanju politike ali internih stališč organa, temveč beleženju dejanskega poteka izpitnega postopka, niso rezultat notranjega razmišljanja organa, temveč dejanje neodvisne strokovne komisije, ki deluje na podlagi zakona in pravilnika. Četudi izpitno komisijo imenuje ministrstvo kot organ, je komisija samostojni strokovni organ, katerega vsebinsko odločitev (ali je kandidat izpit opravil ali ne) organ samo prejme in vpiše v evidenco. Organ torej ni avtor informacije, temveč zgolj naslovnik podatka, ki izhaja iz zunanjega vira - iz strokovne komisije. Po naravi stvari tak dokument ne more biti opredeljen kot interni dokument organa, saj ne predstavlja ne internega navodila, ne usmeritve, ne mnenja in ne politične presoje organa. Prav nasprotno, dokument je rezultat uradnega javnopravnega postopka, ki neposredno vpliva na pravice posameznika (dostop do pravnih poklicev). Ker gre za dokumente, namenjene učinkovanju navzven (do kandidata in v širšem smislu javnosti) in ker organ ni avtor presoje, temveč le upravljavec evidence, ni izpolnjen prvi kriterij izjeme notranjega delovanja. Vprašanja ustnih izpitov niso notranje razmišljanje organa, temveč formaliziran del postopka, ki je usmerjen navzven. V konkretnem primeru organ ni izkazal nobene konkretne posledice, ki bi nastala ob razkritju vprašanj, navedel je zgolj splošne in hipotetične nevarnosti, kot so »znižanje strokovnosti« in »pavšalno učenje«, niti ni pojasnil, kako bi se delovanje organa konkretno spremenilo, če bi do razkritja prišlo. To pa pomeni, da organ ni zadostil dokaznemu standardu in zato nima pravne podlage za zavrnitev zahteve na podlagi te izjeme. Argument organa, da bi dostop do vprašanj znižal raven znanja kandidatov, ni prepričljiv in temelji na napačni domnevi, da bi razkritje vprašanj omogočilo »pavšalno učenje«. Kandidati dejansko do »zadnjega trenutka« ne vedo, kdo bo v komisiji in katera vprašanja bodo dejansko zastavljena. Tudi če bi razpolagali s seznamom tipičnih vprašanj, se morajo še vedno temeljito pripraviti, saj je ustni zagovor individualen in vključuje presojo sposobnosti uporabe znanja, argumentacije in pravne logike. Transparentnost, ne pa prikrivanje informacij, spodbuja resno pripravo in omogoča večjo odgovornost izpraševalcev, ki delujejo v javnem interesu. V odločbi se organ sklicuje, da javnosti ali javnega dela zapisnikov predpisi ne določajo. To le deloma drži. Pisni deli izpita so tajni (dokler se ocenjene izdelane pisne naloge ne označijo z osebnimi imeni kandidatov), kot to določa 24. a člen Zakona o pravosodnem državnem izpitu (ZPDI), iz česar a contrario izhaja, da ustni del izpita v zakonu ni opredeljen kot izpitna tajnost oziroma niti ni opredeljen kot tajen. Poleg tega je potrebno izpostaviti, da so izpitna vprašanja poimensko navedenih izpraševalcev skupaj z odgovori dostopna na prostem trgu, oziroma rečeno drugače, možno jih je kupiti, kar pomeni, da so informacije de facto že javne. Razlika je le v tem, da bi z dovoljenim razkritjem po ZDIJZ dostop do teh vprašanj postal enak za vse kandidate, ne pa zgolj privilegij kandidatov z boljšim ekonomskim ozadjem. Če bi organ res želel zaščititi strokovno raven, bi bilo logično najprej preprečiti ali sankcionirati takšno komercialno razkrivanje informacij - namesto da zavrača zakonito uveljavljanje pravice do informacij javnega značaja. Prav tako organ z razkritjem vprašanj ne razkriva svoje metodologije ocenjevanja (kot bi to bil primer pri pisnih nalogah), ampak zgolj svojo izpraševalno vsebino. Poleg vsega navedenega tudi ni logično trditi, da bi razkritje vprašanj pripeljalo do tega, da bi se kandidati naučili zgolj odgovore, saj iz zahteve ne izhaja nobena prošnja po razkritju odgovorov ali ocenjenih rešitev. Vprašanja, brez pripadajočih odgovorov ali ocenjevalnih kriterijev, ne omogočajo »učenja na pamet«, temveč zgolj prispevajo k boljši in bolj usmerjeni pripravi kandidatov. V tem smislu lahko transparentnost teh informacij celo izboljša kakovost priprav, saj kandidati dobijo vpogled v strukturo vprašanj in raven pričakovanega znanja. Opredeljuje se do sprejete prakse IP in navaja, da obravnavana zadeva ni primerljiva z zadevama IP št. 090-87/2017 z dne 9. 5. 2017 in št. 090-15/2018 z dne 5. 3. 2018. Četudi bi se kandidati odločili, da se na PDI pripravijo zgolj tako, da se na pamet naučijo odgovore na pretekla vprašanja, takšno ravnanje ob neuspehu predstavlja škodo za posameznega kandidata in ne za organ. Meni, da je v zadevi IP št. 090-19/2015 z dne 26. 2. 2015 organ omogočil dostop do informacij, ki jih prosilec zahteva, v obravnavani zadavi pa je odstopil od svoje ustaljene prakse, kar kaže na arbitrarnost odločanja. Predlaga, da IP pritožbi v celoti ugodi, odpravi izpodbijano odločbo, in naloži organu, da mi omogoči dostop do zapisnikov, iz katerih so razvidna vsebinska vprašanja izpraševalcev po pravnih področjih, brez osebnih podatkov.
(4) Po prejemu pritožbe je organ preizkusil procesne predpostavke in ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena po upravičeni osebi ter odločil, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, zato jo je dne 21. 7. 2025 z dopisom št. 090-58/2025-2030-4 odstopil IP v reševanje.
Pritožba ni utemeljena.
(5) Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(6) IP najprej poudarja, da je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki ter obstoj morebitnih izjem od dostopa, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in njihovih odločitev. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.
(7) IP poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ nikoli ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in morebiten osebni status, tako da pri odločanju niso pravno relevantne okoliščine, iz katerih razlogov prosilec zahteva informacije. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse.
(8) V obravnavanem primeru med organom in prosilcem ni sporno, da gre za informacije iz delovnega področja organa in da je organ zavezanec, prav tako organ z zahtevano informacijo razpolaga, saj je organ v pritožbenem postopku IP dostavil primere zapisnikov o opravljanju pravniškega državnega izpita. Sporno pa med organom in prosilcem ostaja, ali so zapisniki prosto dostopa informacija javnega značaja, saj se organ sklicuje na izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
(9) Za izjemo varstva notranjega delovanja organa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je treba izkazati, da sta kumulativno izpolnjena dva pogoja:
1. podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa in
2. razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).
Z obravnavano izjemo, ki jo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Gre za situacije, ko razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti. Za podatke, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem, se v teoriji pogosto navajajo naslednji primeri: vsa notranja korespondenca med funkcionarji in uradniki vlade (uprave), ki je namenjena pripravi odločitev vlade (uprave) oziroma drugih zavezancev, interna komunikacija organa, zlasti dopisi, zapisniki, mnenja, poročila, navodila, smernice in drugi interni dokumenti. Primerjalno pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora. Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja. IP je v nadaljevanju najprej presojal obstoj prvega kriterija izjeme.
(10) Prosilec zahteva iz zapisnikov pravniškega državnega izpita vprašanja iz ustnega dela za obdobje od decembra 2020 do vključno 30. 6. 2025. Vsebino, program in način opravljanja pravniškega državnega izpita določa Zakon o pravniškem državnem izpitu (Ur. l. RS, št. 83/03- uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPDI) in podrobneje Pravilnik o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu (Ur. l. RS, št. 26/08, z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: Pravilnik). Iz Pravilnika (23. člen) je razvidno, da sta pisni nalogi priloga zapisnika, ki se vodi o ustnem delu izpita. V zapisnik ustnega dela izpita se vpiše potek izpita, postavljena vprašanja, ocene iz posameznih področij in uspeh izpita za posameznega kandidata. Zakon o pravniškem državnem izpitu v 29. členu določa, da se kandidatu, ki je uspešno opravil izpit, izda potrdilo o opravljenem izpitu, ki je na podlagi zakona pogoj za opravljanje sodniške funkcije in funkcije državnega tožilca, poklica odvetnika in notarja oziroma za opravljanje drugih del, za katere se z zakonom zahteva kot pogoj pravniški državni izpit. V skladu z 20. členom ZPDI pristop k izpitu dovoli minister, pristojen za pravosodje. Za pripravo in oceno pisnega dela izpita se za vsako področje določita po dva člana izpitne komisije, ustni del izpita pa se opravlja pred šestčlansko komisijo oziroma komisijo z ustrezno manj člani, upoštevajoč obseg priznanega dela izpita v odločbi o pristopu k izpitu, o čemer skladno z 21. členom ZPDI odloči minister, pristojen za pravosodje. ZPDI v 29.a členu določa, da v (mnenja in potrdila iz četrtega odstavka 17. člena tega zakona), zapisnik o izpitu (in pisni nalogi) ima vpogled kandidat in pristojni organ v postopku izbire za sklenitev delovnega razmerja oziroma izvolitev ali imenovanje na funkcijo v pravosodnem organu.
(11) Zapisniki ustnega dela pravniškega državnega izpita vsebujejo navedbo kandidata, oceno iz pisnega dela izpita in podatke o predsedniku, članih in zapisnikarju ustnega dela izpita ter morebitne sklepe. Glavnino zapisnika pa predstavljajo vprašanja pri posameznem področju z oceno. Po mnenju IP izvajanje pravniškega državnega izpita predstavlja dejavnost v zvezi z notranjim delovanjem organa, zato je prvi pogoj izjeme notranjega delovanja v konkretnem primeru nedvomno izpolnjen. Tega stališča ne omaja niti navajanje prosilca, da izpitna komisija ni organ. Iz zgoraj navedenih določb namreč izhaja, da minister za pravosodje, kot predstojnik organa dovoli pristop k izpitu, določi komisijo in podeli potrdilo o izpitu. Zaradi obsega dela oziroma števila izpitov in potrebnega strokovnega znanja, predstojnik organa delegira njegovo izvajanje. Predstojnik organa določi člane komisije izmed strokovnjakov iz 6 (oziroma 4) področjih, katerih znanje se na ustnem izpitu preverja. Čeprav člani komisije niso zaposleni pri organu, komisija še vedno deluje v svojstvu organa in opravlja naloge pri izvedbi pravniškega državnega izpita, kar tudi sodi v pristojnost organa. Ne drži navedba prosilca, da ker ZPDI določa izpitno tajnost le za pisne naloge, dokler se ocenjene izdelane pisne naloge ne označijo z osebnimi imeni kandidatov, so zapisnik prosto dostopni. Da gre za omejen dostop javnosti do zapisnika kaže tudi določba ZPDI, ki v 29.a členu določa, da ima vpogled vanj le kandidat in pristojni organ v postopku izbire za sklenitev delovnega razmerja oziroma izvolitev ali imenovanje na funkcijo v pravosodnem organu. Tudi navedena določba kaže na to, da izvajanje pravniškega državnega izpita predstavlja dejavnost v zvezi z notranjim delovanjem organa.
(12) V zvezi z drugim pogojem za izpolnitev izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, pa morajo obravnavani dokumenti oziroma podatki prestati še t.i. specifični škodni test, kar pomeni, da je potrebna ocena, ali bi razkritje teh podatkov povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Ta test spada med teste tehtanja. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Pri uporabi te izjeme moramo biti še posebej previdni. Bistvena funkcija ZDIJZ je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. Pojem »motnje« je treba razlagati kot pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem organa in ni treba, da razkritje dokumenta že resno ogrozi proces odločanja institucije. To pa pomeni, da je motnja procesa odločanja institucije bistveno nižja stopnja ogroženosti, ob kateri je po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ že možno zavrniti zahtevo za dostop do zahtevane informacije. Takšno stališče je izoblikovala tudi sodna praksa[1]. Glede na prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vrhovno sodišče), npr. Sklep X Ips 320/2010, z dne 1. 9. 2011, je za izpolnitev drugega dela pogoja izjeme po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ treba ugotoviti, ali bi z razkritjem zahtevanih dokumentov nastale motnja procesa odločanja institucije, pri čemer je odločilno ugotoviti motnje, ki bi nastale z razkritjem konkretnih zahtevanih dokumentov. Iz sodbe Vrhovnega sodišča št. X Ips 1613/2011-28 izhaja, da »jezikovna razlaga 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kaže na to, da je možno zavrniti prosilcu dostop do zahtevane informacije iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, pod pogojem, da bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Motnje – pri delovanju organa – pomenijo (po slovarju slovenskega knjižnega jezika) pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem (organa). Z resno ogroženostjo (po definiciji istega slovarja) je mišljena povzročitev stanja, ki je nevarno, neugodno za koga (organ). To pa pomeni, da je motnja procesa odločanja institucije po navedeni jezikovni razlagi bistveno nižja stopnja ogroženosti, ob kateri pa je po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ že možno zavrniti zahtevo za dostop do zahtevane informacije.« (13. odstavek sodbe X Ips 1613/2011-28).
(13) V konkretnem primeru organ utemeljuje motnje v delovanju organa, saj bi bile z razkrijem zapisnikov, zlasti postavljenih vprašanj posameznih izpraševalcev pri določenih izpitnih področjih (kazensko materialno in procesno pravo, civilno materialno in procesno pravo, temelji gospodarskega prava, temelji delovnega prava, upravno pravo in upravni postopek ter upravni spor, ustavna ureditev, organizacija pravosodja in državne uprave ter temelji pravne ureditve Evropske unije) povzročene motnje pri delovanju oziroma dejavnosti ministrstva oziroma Centra za izobraževanje v pravosodju, ki izpite izvaja ter posledično v bodoče tudi bistveno zmanjšalo kakovost samega predmetnega izpita, s čimer se IP strinja. S tem, ko bi organ omogočil dostop do zapisnikov in vprašanj izpraševalcev, bi lahko nesporno povzročil tudi znižanje ravni strokovnosti posameznikov s pravniškim državnim izpitom, kar bi lahko imelo precejšen vpliv tudi na druge deležnike v pravosodju ter gospodarstvu. Obstaja velika verjetnost, da bi se kandidati le skopo naučili odgovore na posamezna vprašanja, ki pa jih kasneje ne bi znali ustrezno uporabiti v praksi. Na ta način bi le stežka vestno in odgovorno opravljali svoje funkcije oziroma naloge v poklicih, za katere je pogoj opravljen pravniški državni izpit. Namen izpita je ravno v zagotavljanju strokovnosti posameznikov z opravljenim pravniškim državnim izpitom ter priprava kandidatov na uspešno, vestno in odgovorno opravljanje svojih funkcij in poklicnih nalog, za katere je pogoj opravljen pravniški državni izpit. Kot se pravilno sklicuje organ na Pravilnik, ta določa, da z ustnim delom izpita izpraševalci pri kandidatu preverijo sposobnost za samostojno opravljanje pravniških del na vseh področjih programa. Tudi vsa vprašanja morajo izhajati iz praktičnih primerov in biti usmerjena v njihovo reševanje, tako da se lahko oceni sposobnost uporabe znanja, praktične izkušnje, sposobnost pravnega razumevanja in reševanja problemov, oblikovanja stališč in sprejemanja odločitev, sposobnost pravno-logičnega razmišljanja in argumentacije ter verbalne komunikacije. Česar, v primeru, da bi bila vprašanja in naloge pisnega dela izpita razkrite, ne bi bilo mogoče trditi.
(14) Vsebina izpita je javno dostopna vsem, ki želijo pristopiti k izpitu, saj vsebino, program in način opravljanja pravniškega državnega izpita določa Pravilnik, sam program pa je tudi objavljen na spletnih straneh ministrstva. Določba 13. člena Pravilnika določa obvezne oblike izobraževanja, kamor spadajo tudi seminarji (navedeni v 3. in 4. členu Pravilnika). Določba petega odstavka 14. člena Pravilnika pa dopušča, da lahko Center za izobraževanje v pravosodju v sodelovanju z višjimi sodišči, zaradi boljše usposobljenosti kandidatov za opravljanje izpita, izvede tudi dodatna izobraževanja, ki pa niso obvezna, kot velja za druge seminarje iz 3. in 4. člena Pravilnika, ki so podlaga za uspešno in boljšo usposobljenost kandidatov za opravljanje izpita. V 3. odstavku 26. člena Pravilnika je določeno, da če se pravna ureditev posameznih področij izpita spremeni ali dopolni, mora kandidat poznati vsebino novih predpisov, ki so bili objavljeni vsaj 60 dni pred dnem izdaje odločbe, s katero se dovoli pristop k izpitu. V navedenem programu so našteta vsa področja, pravni viri in literatura za pripravo na izpit. Zato pritožbene navedbe, da bi se z razkritjem zahtevanih dokumentov, kakovost izpitov izboljšala zaradi boljše informiranosti kandidatov, niso utemeljene. Organ je s tem, ko je natančno določil program, področja ter potek in ocenjevanje izpita, ter na spletnih straneh še dodatno objavil program ter priporočene vire in literaturo, nesporno že vsakomur omogočil prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, ki izvirajo iz delovnega področja organa.
(15) Skladno z zgoraj navedenim IP zavrača pritožbeni ugovor prosilca, da je učenje le po vprašanjih riziko kandidata in ne predstavlja motenj za organ. Razkritje zahtevane informacije (vprašanj iz ustnega dela izpita), bi motilo izvajanje javnopravnih nalog organa v zvezi z izvajanjem pravniških državnih izpitov, ki je zlasti v zagotovitvi ustrezne strokovne usposobljenosti kandidatov, ki znajo svoje znanje ustrezno uporabiti v praksi ter na ta način vestno in odgovorno opravljajo svoje funkcije in naloge, za katere je pogoj opravljen pravniški državni izpit. Ob tem tudi prosilec v pritožbi navede, da bi se na podlagi vprašanj kandidati lahko »bolj usmerjeno« pripravili na ustni del in »kandidati bi dobili vpogled v strukturo vprašanj in raven pričakovanega znanja«, kar pritrdi tezi organa, da bi razkritje zapisnikov z vprašanji izpraševalcev zagotovilo možnost »pavšalnega« učenja in s tem »bližnjico« za dosego pozitivnega uspeha, kar kot celota znižuje raven kvalitete izpita in posledično strokovnost kandidatov.
(16) S takšno odločitvijo je IP sledil svoji dosedanji praksi v bistveno podobnih zadevah, in sicer stališčem iz odločb IP št. 090-87/2017 z dne 9. 5. 2017, št. 090-15/2018 z dne 5. 3. 2018 in št. 090-99/2018 z dne 20. 6. 2018, v katerih je, odločal o dostopnosti do izpitnih nalog, sicer pri izpitu za opravljanje funkcije upravitelja v postopkih insolventnosti in prisilne likvidacije oziroma patentnih zastopnikov. Pri tem je ključen razlog, ki je enak obravnavani zadevi, in sicer da se z razkritjem vprašanj znižuje strokovnost kandidatov, ki izpite opravljajo. Zato je pritožbena navedba, da so izpitna vprašanja za pravniški državni izpit javno dostopna na trgu, neutemeljena, oziroma z njo ni mogoče nasprotovati razlogom organa v izpodbijani odločbi. Ob tem IP poudarja, da vprašanja, ki naj bi bila dostopna na trgu, niso vprašanja iz zapisnikov, do katerih bi dostop na podlagi zahteve za dostopa do informacij javnega značaja omogočil organ in tako ne gre za javne informacije na podlagi ZDIJZ.
(17) Dejstvo, ki ga prosilec izpostavlja v pritožbi, da je organ istovrstne podatke v preteklosti že razkril, ni pravno relevantno za odločitev o obravnavani pritožbi. Pretekle odločitve organa namreč za IP niso zavezujoče, poleg tega pa IP odloča v vsaki zadevi posamično in upoštevaje konkretne okoliščine obravnavane zadeve. Neutemeljeno je sklicevanje prosilca na zadevo IP št. 090-15/2018 z dne 5. 3. 2018, saj odločitev organa v ugodilnem delu (s katerim naj bi omogočil dostop do zapisnikov o ustnem delu izpita), ni bila predmet pritožbenega postopka št. 090-15/2018 z dne 5. 3. 2018 in se do tega IP ni opredeljeval.
(18) Ker je v obravnavani zadevi po mnenju IP organ ustrezno obrazložil, da je izjema notranjega delovanja podana, za to navedel konkretne razloge in z gotovostjo izkazal nastanek motenj delovanja organa, skladno z navedeno odločbo Vrhovnega sodišča X Ips 1613/2011 z dne 1. 9. 2011, ter pri tem sledil dosedanji praksi IP iz zgoraj citiranih odločb, so pritožbene navedbe neutemeljene.
(19) Na podlagi preučitve zadeve in pravnih podlag je IP zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
(20) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).
(21) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila :
Manja Resman, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke
[1] Tako sklep Vrhovnega sodišča, št. X Ips 320/2010 z dne 1. 9. 2011, ki mu sledijo sodbe Upravnega sodišča RS I U 817/2015, I U 896/2015.