prosilec - Ministrstvo za pravosodje
+ -Številka: 090-158/2025
Kategorije: Kršitev postopka, Varstvo kazenskega postopka
POVZETEK:
Prosilec je v pretežnem delu že tretjič zahteval iste dokumente. Organ je potem, ko je pridobil mnenje NPU in Specializiranega državnega tožilstva, ugotovil, da izjema varstva kazenskega postopka še vedno podana, je zahtevo zavrnil. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ pravilno ugotovil dejansko stanje in da so razlogi zaradi katerih dostop do dokumentov ni mogoč pravilni, odločil, da bi moral organ upoštevati 129. člen ZUP in zahtevo v pretežnem delu zavreči. Iz tega razloga je z odločbo v pretežnem delu odpravil izpodbijano odločbo in zahtevo prosilca v tem delu zavrgel.
ODLOČBA:
Številka: 090-158/2025/4
Datum: 10. 6. 2025
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in drugega odstavka 247. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju: prosilec), z dne 11. 4. 2025, zoper odločbo Republike Slovenije, Ministrstva za pravosodje, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-21/2025-2030-9 z dne 3. 4. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednja
SKLEP:
Zahteva prosilca z dne 27. 2. 2025 se v 1., 3. do 10. in 12. točki, zavrže.
in
ODLOČBO:
1. Odločba MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE, št. 090-21/2025-2030-9 z dne 3. 4. 2025, se glede 1., 3. do 10. in 12. točke zahteve, odpravi.
2. Pritožba prosilca se zavrne.
3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.
Obrazložitev:
(1) Prosilec je dne 27. 2. 2025 organu po elektronski pošti poslal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja v več točkah. Ker prosilec številke pred posameznimi zahtevanimi informacijami ni navedel po vrsti, je IP zaradi razumljivosti in preglednosti v uvodu prenumeriral zahtevo, tako da je vrstilne števnike navedel po vrsti. Zahteval je:
1. dokumenti, ki so bili pripravljeni po javnem zbiranju in posredovani ponudnikom do 31. 12. 2023,
2. zapisnike sestankov, na katerih so sodelovali predstavniki podjetja JHP d. o. o. in pisno dokumentacijo med Ministrstvom za pravosodje in podjetjem JHP d. o. o.,
3. Pregled identificiranih stavb za potrebe pravosodnih organov v Ljubljani iz marca 2023;
4. Investicijski projekt za nakup poslovnih prostorov v Ljubljani za potrebe pravosodnih organov (več verzij),
5. Analizo prejetih ponudb za nakup poslovnih prostorov v Ljubljani z dne 14. 7. 2023,
6. Predinvesticijsko zasnovo na 88 straneh,
7. Investicijski program na 85 straneh,
8. Dokument identifikacije investicijskega projekta (eden iz septembra, drugi iz decembra 2023),
10. Projektna naloga z analizo stanja javne infrastrukture na področju pravosodja,
11. Poročilo notranje revizije MP »Proces nakupa poslovnih prostorov na Litijski cesti 51«,
12. Poročilo zunanje forenzične revizije glede nakupa stavbe na Litijski cesti 51,
13. Sklep o imenovanju in zapisnike (sprejete sklepe) glede DIIP, PIZ in IP sprejete 22. 12. 2023.
Prosilec je ob tem dodal, da so podane spremenjene okoliščine, to je predvsem čas, ki je potekel od zadnje zahteve za vsak posamezni zahtevani dokument. V praksi mu je bilo pojasnjeno, da ima smisel skrivati dokumente v fazi preiskave, točneje, ko se skuša z njimi »presenetiti« osumljenca in priče v postopku zasliševanja. Ko je to zaključeno, pa ni več prav nobene osnove za skrivanje. Pomen dokaza v predkazenskem in kazenskem postopku popolnoma nič ne spremeni, če je bil dokument še komu dostopen ali objavljen. Pričakuje, da mu bo organ dokumente posredoval.
(2) Organ je z odločbo št. 090-21/2025-2023-9 z dne 3. 4. 2025 zahtevo zavrnil. Uradna oseba je ugotovila, da v konkretnem primeru v zvezi z zahtevo informacije javnega značaja obstajajo oziroma organ z njimi razpolaga, razen za del zahteve, ki je označena z 2. točko, ki se nanaša na zapisnike sestankov, na katerih so sodelovali predstavniki podjetja JHP d.o.o., s katerimi ministrstvo ne razpolaga. V tem delu je treba zahtevo prosilca zavrniti, ker ministrstvo z zahtevano informacijo ne razpolaga, na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in prvega odstavka 1. člena ZDIJZ. Prosilec v zadnji (13.) točki zahteva tudi t.i. sklepe o imenovanju in zapisnike (sprejete sklepe) glede DIIP, PIZ in IP, ki jih je mogoče razumeti kot sklepe o imenovanju komisije za izbor ponudnika, zapisnike o odpiranju ponudb, sklepe o izbiri itd. Uradna oseba je ugotovila, da je bilo za konkretno zadevo izvedeno t.i. evidenčno naročilo, to je tisto javno naročilo, katerega vrednost ne presega mejne vrednosti za uporabo Zakona o javnem naročanju, določene v prvem odstavku 21. člena tega zakona. Pri teh naročilih naročniku ni treba upoštevati določil tega zakona, razen tistih, navedenih v drugem odstavku 21. člena. Glede na navedeno ministrstvo ne razpolaga s sklepom o imenovanju komisije za izbor ponudnika, zapisnikom o odpiranju ponudb, sklepi o izbiri itd. in je v tem delu potrebno zahtevo zavrniti na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in prvega odstavka 1. člena ZDIJZ. V preostalem delu organ navaja, da je uradna oseba ugotovila, da gre za dokumentacijo, ki je bila posredovana Nacionalnemu preiskovalnemu uradu (v nadaljevanju NPU). Na podlagi ugotovitve, da gre za odločanje o dostopu do informacij javnega značaja v posebnih primerih, kot to določa 13. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16 z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Uredba), ki določa, da če organ prejme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, organ odloči o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. Uradna oseba organa je NPU že večkrat zaprosila za obrazloženo mnenje, vsakič zaradi časovnega poteka od zadnjega zaprosila in odgovora in novo prejetih zahtev. Tudi ob tokratni vlogi prosilca je uradna oseba NPU, z dopisom št. 090-21/2025-2030-2 z dne 10. 3. 2025, zaprosila za obrazloženo mnenje in ga dne 26. 3. 2025 prejela. Z odgovorom je seznanila prosilca. Iz dopisa NPU izhaja, da je NPU s predkazenskim postopkom zaključil in o tem z zaključnim aktom obvestil Specializirano državo tožilstvo. Organ je zato za mnenje zaprosil Specializirano državno tožilstvo. Slednje je z dopisom št. SDT-Kt/6267/2025/BV z dne 1. 4. 2025 odgovorilo, da je šele prejelo kazensko ovadbo NPU in se s podrobnostmi še ni uspelo seznaniti. Ne glede na to, pa dodaja, da je zadeva v fazi predkazenskega postopka - odločanje o kazenski ovadbi NPU, zato tožilstvo ocenjuje, da bi razkritje dokumentacije škodljivo vplivalo na predkazenski postopek. Glede preostale zahtevane dokumentacije je uradna oseba v nadaljevanju presojala, ali morebiti predstavlja kakšno od izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ in ugotovila, da je podana izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na mnenje Specializiranega državnega tožilstva, je uradna oseba sledila navedbi organa, da se dokumenti nahajajo v fazi predkazenskega postopka – odločanje o kazenski ovadbi NPU, torej gre za odprto zadevo kazenskega pregona (s čimer je izkazan obstoj prvega pogoja za obstoj navedene izjeme), prav tako pa je Specializirano državno tožilstvo pojasnilo, da bi razkritje dokumentacije v tej fazi škodljivo vplivalo na predkazenski postopek (s čimer je izkazan tudi nastanek škodljivih posledic za sam postopek in s tem tudi drugi pogoj za obstoj predmetne izjeme).
(3) Prosilec je zoper odločbo št. 090-21/2025-2030-9 z dne 3. 4. 2025 vložil pritožbo z dne 11. 4. 2025. V njej podaja svoje nestrinjanje z odločitvijo organa. Navaja, da so mogoče dokumenti dokazno gradivo, vendar to ne pomeni, da bi bila z njihovim razkritjem kompromitirana celotna preiskava. Meni, da je izjava Specializiranega državnega tožilstva pavšalna, namesto, da bi se to opredelilo do vsakega posameznega dokumenta. Prav tako meni, da dejstvo, da je Specializirano državno tožilstvo navedlo, da »ocenjuje (torej ne ve), da bi razkritje lahko škodovalo predkazenskemu postopku«. To pa pomeni, da pravzaprav ne odgovarja kot organ, ki naj bi prevzel odločanje, ali bi razkritje »lahko škodljivo vplivalo« (torej niti ne uporablja zakonske dikcije, da bi »posredovanje ogrozilo« predkazenski ali kazenski postopek!). Predlaga, da IP pozove Specializirano državno tožilstvo, da poda obrazloženo mnenje do vsakega posameznega dokumenta.
(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-21/2025-2030-11 z dne 14. 4. 2025, poslal v odločanje IP. Organ prav tako navaja, da je bila dokumentacije IP že posredovana ob predhodnih postopkih, in sicer: odločbe IP št. 090-1/2025/3 z dne 20. 1. 2025, 090-290/2024/3 z dne 20. 8. 2024, 090-477/2024/2 z dne 3. 2. 2025 in 090-315/2024/3 z dne 26. 9. 2024. Organ je pritožbi priložil odgovor Specializiranega državnega tožilstva.
Pritožba ni utemeljena.
(5) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Sklep tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
(6) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. V delu, v katerem je organ odločil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, to je v 2. (zapisniki sestankov, na katerih so sodelovali predstavniki podjetja JHP d. o. o. in pisna dokumentacija med Ministrstvom za pravosodje in podjetjem JHP d. o. o.) in 13. točki zahteve (sklep o imenovanju in zapisniki (sprejeti sklepi) glede DIIP, PIZ in IP sprejeti 22. 12. 2023), prosilec ni podal nobenih navedb, ampak le v delu, v katerem je organ zahtevo zavrnil na podlagi izjeme od prostega dostopa po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je zato v tem pritožbenem postopku preverjal pravilnost odločitve organa, da se prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov ne omogoči na podlagi izjeme od prostega dostopa po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ne pa tudi obstoja dokumentov, ki je bil razlog za zavrnitev zahtevanih informacij pod 2. in 13. točko zahteve.
(7) Uvodoma IP ugotavlja, da je prosilec v 11. točki zahteve zahteval dostop do Poročila notranje revizije MP »Proces nakupa poslovnih prostorov na Litijski cesti 51«. Organ je sicer dostop do tega dokumenta zavrnil zaradi obstoja izjeme iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, vendar IP ugotavlja, da prosilec s tem dokumentom že razpolaga in zato nima pravnega interesa za pritožbo. Prosilec je namreč dne 12. 3. 2025 v zvezi z zadevo, ki se je pri IP vodila pod opravilno številko 090-1/2025, poslal elektronsko sporočilo. Priloga elektronskega sporočila je bilo Poročilo o izrednem pregledu skladnosti delovanja notranje revizije Ministrstva za pravosodje pri izvajanju notranjerevizijskega pregleda procesa nakupa nepremičnine poslovnih prostorov na naslovu Litijska cesta 51, Ljubljana, z Usmeritvami za državno notranje revidiranje. IP tako ugotavlja, da je prosilec na podlagi postopka dostopa do informacij javnega značaja pridobil dokument, ki ga v tem postopku zahteva. Iz navedenega izhaja, da prosilec v pritožbenem postopu glede dostopa do poročila notranje revizije nakupa poslovnih prostorov na naslovu Litijska cesta 51, Ljubljana, ne more izboljšati svojega pravnega položaja, zato v pritožbenem postopku nima pravovarstvenega interesa. IP je namreč upošteval dejansko stanje, da prosilec z dokumentom že razpolaga, da ga je prejel od (drugega) zavezanca, in sicer od Urada RS za nadzor proračuna na podlagi vložene zahteve po ZDIJZ v celoti. V pritožbenem postopku torej prosilec ne more doseči drugačnega ali boljšega pravnega položaja od trenutnega. Pritožbeni postopek je namenjen predvsem temu, da lahko prosilec v njem pridobi dokumente, ki jih ni prejel. Pravica prosilca je namreč v tem, da se seznani z zahtevano informacijo. Ker se je prosilec z informacijami že seznanil, in sicer jih je prejel na podlagi vložene zahteve po ZDIJZ, v pritožbenem postopku nima pravovarstvenega interesa, zato je IP pritožbo glede zavrnitve dostopa do Poročila notranje revizije MP »Proces nakupa poslovnih prostorov na Litijski cesti 51« štel za irelevantne. V podkrepitev tega stališča se IP sklicuje na sklep Upravnega sodišča RS, št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011. V predmetni zadevi je sodišče ugotovilo, da tožeča stranka z zahtevanim magnetogramom seje vlade že razpolaga. To pomeni, da že razpolaga s tistim, do česar je želela priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Torej si tudi z odpravo izpodbijanih odločb svojega pravnega položaja ne bi mogla več izboljšati. Tožeča stranka tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka, zato je njeno tožbo sodišče zavrglo. Tudi IP je že večkrat zavzel stališče, da prosilec v postopku po ZDIJZ nima več pravovarstvenega interesa, če z zahtevanimi informacijami dejansko že razpolaga, ker v takšnem primeru v pritožbenem postopku svojega pravnega položaja ne more izboljšati. Smiselno podobno stališče izhaja tudi iz upravno sodne prakse, in sicer iz sklepa Upravnega sodišča RS št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011, iz katerega izhaja, da če je akt, ki se izpodbija v upravnem sporu, že bil odpravljen in tudi morebitna ugoditev tožbi pravnega položaja tožeče stranke ne bi v ničemer izboljšala, ta ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka in je tožbo posledično treba zavreči.
(8) Glede preostalih delov zahteve, in sicer glede točke 1., 3. do 10. in 12. točke zahteve, med organom in prosilcem ni sporno, da je organ o prosilčevi zahtevi oziroma dokumentih, ki se nanašajo na nakup nepremičnine na lokaciji Litijska cesta 51 v Ljubljani, že odločal. O dostopu do v obravnavanem primeru 12. točke zahteve, ki je »Poročilo zunanje forenzične revizije glede nakupa stavbe na Litijski cesti 51«, je organ že odločal z odločbo št. 090-120/2024-2030-2 z dne 28. 11. 2024. IP je pritožbo zoper navedeno odločbo zavrnil z odločbo št. 090-1/2025/3 z dne 20. 1. 2025. O dostopu do v obravnavanem primeru točkah 1. in 3. do 10. točka zahteve pa je organ odločal z odločbo št. 090-24/2024-2030-7, z dne 5. 3. 2024, s katero je dostop v celoti zavrnil zaradi izjeme iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilčeva pritožba zoper navedeno odločbo je bila zavrnjena z odločbo IP št. 090-104/2024/11, z dne 30. 4. 2024. Drugo prosilčevo zahtevo z dne 26. 7. 2024 je organ zavrnil z odločbo št. 090-94/2024-2030-4, z dne 9. 8. 2024, ki pa je bila nato z odločbo IP št. 090-315/2024/3, z dne 26. 9. 2024, v zvezi s popravnim sklepom, odpravljena in zahteva prosilca na podlagi prvega odstavka 129. člena ZUP s sklepom zavržena. V obravnavnem primeru je tako prosilec zahtevo za dostop do informacij iz 1. in 3. do 10. točke zahteve podal že tretjič. Organ je o njej odločil z odločbo. Da gre za zahtevo, s katero prosilec ponovno zahteva iste dokumente, navaja v zahtevi tudi sam prosilec, a pri tem poudarja, da so se okoliščine spremenile.
(9) ZUP v četrti točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, enako pa ravna, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Za primere, ko je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno, če je bila izdana zavrnilna odločitev, mora organ preveriti, ali se je dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, spremenila. V primeru, da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila, lahko takšno zahtevo zavrže. Ker je prosilec s pritožbo nasprotoval ugotovljenemu dejanskemu stanju oziroma napravljenemu pravnemu zaključku o obstoju izjeme, se je IP najprej opredelil do obstoja ugotovljenih razlogov, zaradi katerih je organ zahtevo zavrnil.
Izjema varstva kazenskega postopka
(10) Po navedeni izjemi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Kumulativno morata biti torej izpolnjena dva pogoja, in sicer da je podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim ter da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. NPU je z dopisom št. 2311-41/2024/1 (227-15) z dne 10. 1. 2024 organ zaprosil za pridobitev dokumentacije glede nakupa poslovnih prostorov za potrebe pravosodnih organov v Ljubljani, in sicer: vso razpoložljivo dokumentacijo, s katero razpolaga in se nanaša na nakup poslovnih prostorov - nove stavbe, v katero bi se preselila upravno, delovno in socialno ter višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani, za uspešno izvedbo policijskih nalog, določenih z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije. Iz dosedanjih postopkov je IP seznanjen, da je organ vso razpoložljivo dokumentacijo posredovalo NPU z dopisom št. 352-36/2023-2030-54 z dne 12. 1. 2024, kasneje še z dopisoma št. 352-36/2023-2030-66, z dne 2. 2. 2024 in št. 352-36/2023-2030-72 z dne 15. 2. 2024. Kot doslej je ob prejemu zahtev prosilca za dostop do navedene dokumentacije organ upošteval 13. člen Uredbe. Na podlagi navedenega mora organ, če prejme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. Iz vsebine izpodbijane odločbe izhaja, da je tudi ob tokratni vlogi prosilca uradna oseba organa NPU, z dopisom št. 090-21/2025-2030-2 z dne 10. 3. 2025, zaprosila za obrazloženo mnenje in ga dne 26. 3. 2025 prejela. Z odgovorom je seznanila prosilca. Iz dopisa NPU izhaja, da je NPU s predkazenskim postopkom zaključil in o tem z zaključnim aktom obvestil Specializirano državo tožilstvo. Organ je zato za mnenje zaprosil Specializirano državno tožilstvo. Slednje je z dopisom št. SDT-Kt/6267/2025/BV z dne 1. 4. 2025 odgovorilo, da je šele prejelo kazensko ovadbo NPU in se s podrobnostmi še ni uspelo seznaniti. Ne glede na to, pa dodaja, da je zadeva v fazi predkazenskega postopka - odločanje o kazenski ovadbi NPU, zato tožilstvo ocenjuje, da bi razkritje dokumentacije škodljivo vplivalo na predkazenski postopek.
(11) Z vpogledom v obravnavani dokument Specializiranega državnega tožilstva št. SDT-Kt/6267/2025/BV z dne 1. 4. 2025 se je IP prepričal, da iz njega izhaja, da je šele prejelo kazensko ovadbo NPU in se s podrobnostmi še ni uspelo seznaniti. Ne glede na to, pa dodaja, da je zadeva v fazi predkazenskega postopka - odločanje o kazenski ovadbi NPU, zato tožilstvo ocenjuje, da bi razkritje dokumentacije škodljivo vplivalo na predkazenski postopek.
(12) Upoštevaje navedeno IP sledi ugotovitvi organa, da se zahtevani dokumenti nahajajo v odprti zadevi predkazenskega postopka, s čimer je izkazan obstoj prvega pogoja za obstoj navedene izjeme, prav tako pa je Specializirano državno tožilstvo pojasnilo posledice razkritja dokumentacije in je tako izkazan tudi nastanek škodljivih posledic za sam potek predkazenskega postopka. IP pritrjuje organu, da je v obravnavanem primeru podana izjema varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
(13) IP ob tem poudarja, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo predkazenskega postopka verodostojno oceni le organ, ki ta postopek vodi, in to je v obravnavanem primeru Specializirano državno tožilstvo. Ob navedenem pa IP pripominja, da je dokazni postopek, ki se izvaja v okviru preiskave, dinamičen in o njem ni mogoče vnaprej predvideti procesnih in dejanskih situacij. Do samega zaključka preiskave je nemogoče z gotovostjo predvideti oziroma ugotoviti, kateri del od zahtevanih dokumentov so ali niso pomembni za nadaljnji postopek. Določen dokument je lahko v trenutni fazi postopka povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov. Tudi iz prakse Upravnega sodišča (npr. sodba št. I U 54/2017-16 z dne 4. 7. 2018, tč. 8) izhaja, da če gre za organ, ki je v določeni fazi pristojen za vodenje kazenskega postopka, ta lahko strokovno oceni, kdaj bi lahko razkrije določenega dokumenta škodovalo tej fazi kazenskega postopka, in po oceni Upravnega sodišča ni razlogov, da bi se v takšno strokovno mnenje dvomilo. Po mnenju Upravnega sodišča bi IP lahko zavrnil strokovno oceno v primeru, če bi iz njene vsebine izhajalo nekaj, kar je očitno nerazumno. Ker iz strokovne ocene Specializiranega državnega tožilstva ne izhaja, da bi bila očitno nerazumna, IP nima podlage, da bi v konkretnem primeru dvomil vanjo. IP s tem v zvezi meni, da je v trenutku, ko poteka predkazenski postopek, večjega pomena od prostega dostopa do zahtevanih informacij to, da ta postopek poteka nemoteno. Prav tako je Upravno sodišče potrdilo tudi dejstvo, da je za potek postopka, v katerem ima ena stran izrazit interes, da prikrije dejansko stanje, ključno, da ima druga stran možnost, da vsebine pridobljenih dokazov ne razkrije takoj. To je lahko pomemben element strategije odkrivanja in dokazovanja kaznivih dejanj (npr. sodba št. I U 930/2019-18 z dne 20. 5. 2020, 52. točka obrazložitve). Nerelevantne so tako navedbe prosilca, ki se nanašajo na to, da bi organ oziroma IP morala oceniti, ali je podana škoda za tek predkazenskega postopka.
(14) Kot je v sklepu št. U-I-92/12-13 z dne 10. 10. 2013, ko se je opredeljevalo do Zahteve za oceno ustavnosti druge in tretje alineje drugega odstavka 29. člena Zakona o preprečevanju omejevanja konkurence, poudarilo Ustavno sodišče RS, sicer v zvezi z varstvom osebnih podatkov, enako pa velja tudi za IP kot pritožbeni organ za dostop do informacij javnega značaja, ki je manifestacija ustavne pravice (iz 39. člena Ustave RS) svobode izražanja. IP pri izvrševanju svojih zakonskih pooblastil ne sme poseči v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje pravica dostopa do informacij javnega značaja. Kot je v citiranem sklepu, zapisalo Ustavno sodišče, bi bila zakonska podlaga, ki bi to omogočala, v nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju (120. in 125. člen Ustave) in rednim sistemom pravnih sredstev oz. vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (večstopenjsko odločanje) ter tako v nasprotju z načeli pravne države (2. člen Ustave). Po teh načelih zato o pravicah in obveznostih odločajo pristojni organi v zakonsko vnaprej določenih postopkih, medtem ko se njihove odločitve lahko preverjajo le v vnaprej določenih postopkih s pravnimi sredstvi pred za to pristojnimi organi. IP tako nima podlage za neposredno poseganje v vodenje postopkov, opravljanje procesnih dejanj in odločanje javnopravnih organov v posamičnih in konkretnih zadevah. Poseganje IP v posamične (kazenske) postopke, je še toliko bolj neustrezno, ker se s tem lahko krni posebej močno varovana samostojnost takega organa. IP drugim organom ni nadrejen državni organ. To je še toliko bolj pomembno za kazenski postopek in razkrivanje dokumentov. Z razkritjem dokumenta, ki bi lahko vplival na potek preiskave in (pred)kazenskega postopka, bi IP vplival in posegel v pristojnosti Specializiranega državnega tožilstva. Smiselno tako Ustavno sodišče RS: »Uporaba takih pristojnosti ne more biti dopustna proti drugemu državnemu organu, ki vodi upravni ali drug postopek, za katerega je pristojen na podlagi zakona.«. V skladu z načelom delitve oblasti in varovanja javnega interesa je bilo določeno postopkovno pravilo, da mora organ, ki prejme zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, pridobiti obrazloženo mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. V tej določbi je zakonodajalec pretehtal, da je v javnemu interesu, da se pridobi mnenje organa, ki vodi kazenski pregon. V javnem interesu namreč je, da se kazenski postopek izvede nemoteno. Iz mnenja Specializiranega državnega tožilstva izhaja, da z razkritjem ni mogoče izključiti nastanka škode in škodnih posledic za izvedbo postopka. IP tako pritrjuje organu, da je v obravnavanem primeru podana izjema varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Glede procesnih kršitev
(15) Iz zgoraj navedenega je IP ugotovil, da je organ pravilno ugotovil dejansko stanje, da je v času izdaje izpodbijane odločbe še vedno podana izjema varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prav tako je IP ugotovil, da je bila zahteva v točkah 1. in 3. do 10. ter 12. za isto dokumentacijo kot v obravnavanem primeru zavrnjena in da se dejansko stanje ni spremenilo, pa je organ kljub temu izdal meritorno zavrnilno odločbo, namesto, da bi zahtevo s sklepom zavrgel. Neupoštevanje navedenega dejstva je privedlo do tega, da je organ odločil o zahtevi prosilca meritorno (z odločbo), čeprav bi ob upoštevanju določbe 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP moral uporabiti drugo vrsto pravnega akta (sklep o zavrženju zahteve). IP ugotavlja, da je organ s tem bistveno kršil pravila postopka, in sicer gre za bistveno kršitev, ki je v konkretnem primeru odločilno vplivala na pravilnost in zakonitost odločbe organa. Kot izhaja iz Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem (J. Breznik in ostali, GV založba, Ljubljana 2008, str. 625 – 627), so v 237. členu ZUP, ki določa pritožbene razloge, s kršitvami pravil postopka mišljene tako kršitve, ki so v drugem odstavku tega člena izrecno določene kot bistvene kršitve pravil postopka, kakor tudi druge kršitve pravil postopka, ki so ali bi mogle vplivati na odločitev (relativno bistvene kršitve). Dejstvo, ali je bilo o zahtevi že odločano in tudi odločeno, je v upravnem postopku odločilnega pomena za pravilno in zakonito odločitev, saj se veže na (ne)uporabo 129. člena ZUP, ki določa, kdaj je potrebno upravni postopek končati s formalno odločbo, to je s sklepom o zavrženju zahteve. S tem, ko je organ v konkretnem primeru spregledal 129. člen ZUP in z njim povezana dejstva, je odločil z napačnim aktom, in sicer z odločbo in ne s sklepom. Ker je 129. člen ZUP procesna določba, je v obravnavanem primeru podana bistvena kršitev postopka v smislu drugega odstavka 247. člena ZUP, na katero je pritožbeni organ dolžan paziti po uradni dolžnosti.
(16) Po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Ker je bilo o dostopu do v tem postopku zahtevane dokumentacije v točkah 1. in 3. do 10. ter 12. zahteve že pravnomočno odločeno, dejansko stanje pa se ni spremenilo, je treba zahtevo prosilca z dne 27. 2. 2025 v točkah 1. in 3. do 10. ter 12 zahteve, skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, zavreči s sklepom, kar je IP storil na podlagi drugega odstavka 247. člena ZUP, kot izhaja iz sklepa. Z odločbo pa je IP izpodbijano odločbo organa odpravil v tem delu in kot neutemeljeno zavrnil pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na 11. točko zahteve, ker z dokumentom že razpolaga.
(17) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka odločbe).
(18) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločitev ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločitve na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločitev v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Manja Resman, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav
namestnica pooblaščenke