prosilec - Ministrstvo za pravosodje

POVZETEK:

Organ je delno ugodil zahtevi prosilca za posredovanje različnih informacij s področja izvrševanja sodb ESČP. Prosilec je vložil pritožbo, ker je menil, da organ razpolaga tudi z informacijami, za katere je organ ugotovil, da jih nima. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ pravilno ugotovil dejansko stanje glede neobstoja določenih zahtevanih informacij in poudaril, da organ v postopku po ZDIJZ ni dolžan pripraviti pojasnil ali izdelati analiz, da bi ugodil zahtevi prosilca.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-142/2025/6

Datum: 10. 6. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), prvega in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 4. 4. 2025, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-26/2025-2030-2 z dne 24. 3. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 4. 4. 2025 zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, št. 090-26/2025-2030-2 z dne 24. 3. 2025, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)           Prosilec je v zahtevi z dne 12. 3. 2025 od organa zahteval, da mu posreduje informacije javnega značaja, ki jih je opredelil na sledeč način:

1. Ljudstvo pričakuje na ta elektronski naslov kopije pogodb o zaposlitvi, vsa izplačila le-tem od nastopa funkcije v projektni skupini za koordinacijo izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP): ….

2. Ljudstvo pričakuje na ta elektronski naslov vse dokumente, vse dopise, predloge, obravnave primerov sodb ESČP, vse dokumente, naslovljene vsem mogočim javnim organom, kjer so kakorkoli omenjene sledeče sodbe, in sicer: 1. sodba … zoper Republiko Slovenijo, pritožba št. 3127/09, Strasbourg 29. september 2011; 2. zadeva … proti Republiki Sloveniji, pritožba št. 10397/20, sodba Strasbourg 6. julij 2023; 3. … proti Republiki Sloveniji, oznaka vloge: 31371/12, 25. 4. 2017.

3. Ljudstvo ima zakoniti interes spremljati delovanje projektne skupine. Kje je javno objavljeno njihovo delo? Kje so javno objavljeni rezultati?

4. Dodatno ljudstvo zahteva pojasnilo, zakaj do danes še niso implementirane? Sodba … je bila izrečena že 13 let od tega, pa še ni implementirana? Zakaj ne? Izčrpno pojasnilo se pričakuje v skladu z 41. členom Listine EU o temeljnih pravicah. Kdo je odgovoren z imenom in priimkom?

5. Koliko prijav nadzornim organom v EU je MP poslalo zoper RS zaradi neizvajanja sodb ESČP?

6. Kateremu nadzornemu organu EU ljudstvo lahko sporoči prepočasno implementacijo sodb ESČP?

7. Dodatno ljudstvo zahteva pojasnilo, zakaj policija ravna v nasprotju z sodbami ESČP? Je policija sodni organ? Je morda prekrškovni?

8. Zakaj sodniki na prvi in drugi stopnji še vedno zavajajo javnost in krivosodijo ravno glede sodb evropskega sodišča, kreativno nazirajo in/ali ignorirajo, še posebej v povezavi z pooblastili izdajanja izvršilnih ukrepov s strani policije, redarstva, DARS in podobnih korporacij? Civilna iniciativa ima kup primerov za dokazovanje le-te prakse.

9. Koliko sodnikov ali sodnic je bilo ovadenih zaradi krivega sojenja glede na sodbe ESČP? Koliko jih je izgubilo službo ali bilo degradiranih kot posledico?

10. Pošljite na ta elektronski naslov vse dopise, ki jih je projektna skupina imela s Policijo in MNZ. Ljudstvo si pridržuje spremljati ravnanje državnih organov.

11. Dodatno ljudstvo zahteva pojasnilo, zakaj FURS ravna v nasprotju z zgoraj naštetimi sodbami? Je FURS sodni organ? Lahko izdaja izvršilne ukrepe glede na ustavo RS?

12. Pošljite na ta elektronski naslov vse dopise, ki jih je projektna skupina imela z FURS in FURS nadrejenimi organi. Ljudstvo si pridržuje spremljati ravnanje državnih organov.

13. Obenem, skladno z ZDIJZ in 41. členom Listine EU o temeljnih pravicah, pošljite na ta elektronski naslov obrazložitev ravnanja organa, koliko sumov storitve kaznivih dejanj in kazenskih ovadb je vložil organ. Vseh. Za maksimalno obdobje nazaj. Lahko zgolj število in pojasnilo.

14. Sporočite tudi, kako lahko ljudstvo iz pravne pozicije nosilca oblasti in delodajalca izvede javno obravnavo preverbe sposobnosti opravljanja vseh šestih pravnikov v projektni skupini za koordinacijo izvrševanja sodb ESČP zaradi prepočasnega in neučinkovitega delovanja. In upravni postopek, da jih ljudstvo odstavi iz funkcije, če ugotovi, da projektni skupini ne zaupa več.

(2)           Zahtevo prosilca je organ delno zavrnil z odločbo št. 090-26/2025-2030-2 z dne 24. 3. 2025. Organ je pojasnil pojem informacija javnega značaja. Nato je ugotovil, da se zahteva prosilca, ki navaja, da država zaposluje šest pravnikov, katerih naloga je izvrševanje sodb ESČP, nanaša na delo Projektne skupine za koordinacijo izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je bila ustanovljena 4. 10. 2016. Njeni člani so javni uslužbenci, za katere prosilec zahteva določene informacije. Vsi podatki in naloge omenjene projektne skupine so objavljeni in javno dostopni.[1] Omenjeni uslužbenci so zaposleni v organu v različnih notranjih organizacijskih enotah, kjer opravljajo svoje delovne naloge, hkrati pa so člani omenjene projektne skupine, v kateri opravljajo naloge, ki so tej projektni skupini naložene. Ena od zahtev prosilca so kopije pogodb o zaposlitvi za omenjenih šest javnih uslužbencev. Organ je upošteval, da pogodbe o zaposlitvi za vseh šest javnih uslužbencev, ki so člani omenjene projektne skupine, predstavljajo del podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) in jih je potrebno zato razkriti. V teh dokumentih je prekril le varovane osebne podatke. Organ je ugodil tudi delu zahteve prosilca, ki se nanaša na izplačila vsem članom projektne skupine od nastopa funkcije v projektni skupini za koordinacijo izvrševanja sodb ESČP. Glede zahteve po vseh dokumentih, vseh dopisih, predlogih, obravnavah primerov sodb ESČP, vseh dokumentih, naslovljenih vsem mogočim javnim organom, kjer so kakorkoli omenjene 3 sodbe, ki jih je organ navedel v zahtevi, je organ ugotovil, da je vsa dokumentacija javno objavljena in dostopna na spletnih straneh Sveta Evrope (HUDOC-EXEC), ki jih je organ navedel v tretji alineji izreka te odločbe. Na spletni strani organa, kot je navedena v peti alineji izreka te odločbe, je javno objavljen odgovor na vprašanje prosilca, torej kje je javno objavljeno delo projektne skupine, kje so javno objavljeni rezultati. Glede vprašanja prosilca, zakaj do danes še niso implementirane, sodba … je bila izrečena že 13 let od tega, pa še ni implementirana, zakaj ne in kdo je odgovoren z imenom in priimkom, je organ ugotovil, da je na že omenjeni spletni strani organa in spletni strani Sveta Evrope (HUDOC-EXEC), kot je navedena v tretji in peti alineji izreka te odločbe, javno objavljenih veliko podatkov o implementaciji sodbe … proti Republiki Sloveniji in kot je mogoče ugotoviti, je izvrševanje te sodbe zaključeno, saj je Odbor ministrov Sveta Evrope dne 17. 10. 2018 v zadevi sprejel Resolucijo,[2] prosilcu jo je organ poslal v angleškem jeziku. Država članica namreč glede izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice sprejme bodisi akcijski načrt, s katerem napove potrebne ukrepe za izvršitev sodbe, bodisi akcijsko poročilo, s katerim predstavi sprejete ukrepe, s katerimi je po njenem mnenju sodbo izvršila. Če Odbor ministrov Sveta Evrope, ki je sestavljen iz predstavnikov vseh držav članic Sveta Evrope, oceni, da je država posamezno sodbo ESČP izvršila, sprejme o tem končno resolucijo.[3] Akcijska poročila in podatki glede zaključka nadzora nad izvršitvijo sodb ESČP v zadevah … proti Sloveniji… proti Sloveniji in … proti Sloveniji pa so dostopni na povezavah, navedenih v tretji alineji izreka te odločbe. Tudi glede vprašanja »Koliko sodnikov ali sodnic je bilo ovadenih zaradi krivega sojenja glede na sodbe ESČP? Koliko jih je izgubilo službo ali bilo degradiranih kot posledico?« so podatki javno dostopni in objavljeni, in sicer na spletnih straneh Statističnega urada Republike Slovenije (v nadaljevanju SURS), ki redno objavlja podatke o polnoletnih obsojencih (znanih storilcih) po kaznivem dejanju in državljanstvu, Slovenija, letno, npr. v konkretnem primeru je iskalna beseda »4.XXVIII.288 protizakonito, pristransko in krivično sojenje«, kot je navedeno v četrti alineji izreka te odločbe. Organ je povzel peti odstavek 6. člena ZDIJZ in pojasnil, da so zahtevane informacije javnega značaja javno dostopne na omenjenih spletnih straneh oziroma svetovnem spletu.[4] Glede zahteve prosilca po vseh dopisih, ki jih je projektna skupina imela s Policijo in MNZ ter vseh dopisih, ki jih je projektna skupina imela s FURS in FURS nadrejenimi organi, je organ v 4. in 5. točki izreka ugotovil, da v zbirki dokumentarnega gradiva, na način kot pričakuje prosilec, ni mogoče najti ali priklicati podatkov, ki jih zahteva. Organu pa ni treba, da bi zadostil zahtevi prosilca, ustvarjati novega dokumenta in/ali na neenostaven in zamuden način ročno pregledovati celotne zbirke dokumentarnega gradiva (stalne, tekoče ali arhivske). Tako ni mogoče pridobiti podatkov o dopisovanju projektne skupine s Policijo, MNZ ali FURS. Na podlagi navedenega je uradna oseba odločila, da se prosilcu zavrne dostop do zahtevane dokumentacije, saj na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ ne gre za informacijo javnega značaja, s katero bi organ razpolagal, kot je to navedeno v šesti alineji izreka te odločbe. Nadalje organ ugotovil, da ne obstaja in organ ne razpolaga z dokumentacijo, iz katere bi izhajali odgovori na vprašanja prosilca iz 9. do 15. točke zahteve, zato je v tem delu zahtevo prosilca zavrnil na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ, kot je to navedeno v šesti alineji izreka te odločbe. Ne glede na navedeno je organ dodal, da je vseh šest članov v projektni skupini javnih uslužbencev. Sistem javnih uslužbencev, delovna razmerja, prenehanje itd. pa ureja Zakon o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJU).

(3)           Dne 4. 4. 2025 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo št. 090-26/2025-2030-2 z dne 24. 3. 2025, v kateri je navedel, da odločbo izpodbija v vseh delih, v katerih je bila delno zavrnjena in zavrnjena, razen v delu točke 1, pogodbe zaposlenih, kjer je bila delno zavrnjena zaradi varstva osebnih podatkov. Prosilec zavrača prejeto odločbo tudi v točki 3, čeprav je bila označena kot »se ugodi«, saj javni organ zgolj napotuje na povezavo do spletnega iskalnika ESČP. Prosilec je eksplicitno zahteval dokumentacijo, kako je organ obravnaval sodbe ESČP in ne sodbe ESČP, iz razloga preverjanja delovanja organa. Mogoče je organ napačno interpretiral zahtevo. Prosilec ni zahteval dokumentov ESČP, saj so ti lahko dostopni, prosilec je zahteval dokumente, kako je organ reagiral oziroma ukrepal na sodbe ESČP. Prosilec trdi, da je usmeritev na spletni iskalnik ESČP nezadosten odgovor in sploh ni odgovor na postavljeno zahtevo. Prosilec ima velik interes preveriti delovanje organa in iz tega razloga vztraja, da točka 3. ni izpolnjena. Prosilec tudi zavrača odločbo v 6. točki, saj organ ponovno zgolj deli povezavo do spletnega iskalnika, kjer pa želeni podatek sploh ni med iskalnimi parametri. Prosilec trdi, da je odgovor nezadosten in služi zgolj kot pretveza, da je organ odgovoril. Organ ni podal zahtevanih informacij. Prosilec zavrača tudi odgovor na 7. in 8. vprašanje, saj je organ napotil zgolj na njihovo spletno stran, kjer pa iskane informacije niso v celoti objavljene. Organ zavrača zavrnitev podaja informacij iz točk 4. in 5., saj organ ni zadostno obrazložil zavrnitve. Organ mora delovati transparentno in ljudstvu razkriti, kako deluje. Morebitne osebne podatke v teh zahtevanih dokumentih naj se prekrije. Prosilec ima velik interes preverjanja delovanja organa. Prav tako prosilec v celoti izpodbija odločbo od točke 9. do točke 15. Prosilec iz pravne kapacitete nosilca oblasti zahteva informacije in transparentnost od organov oblasti, kot to določa 2., 1., 3., 5., 8., 14., 15., 16., 23., 25., 39., 44., 120. člen ustave RS, Listina EU o temeljnih pravicah, Evropska konvencija o človekovih pravicah in Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah. Prosilec vztraja pri transparentnem in demokratičnem delovanju oblasti, ki v odgovoru ni ne transparentna in ne demokratična. Prosilec tudi izpodbija v celoti odgovor organa v delu: »Nadalje uradna oseba ugotavlja, da ne obstaja in ministrstvo ne razpolaga z dokumentacijo, iz katere bi izhajali odgovori na vprašanja prosilca iz 9. do 15. točke zahteve, zato je v tem delu potrebno zahtevo prosilca zavrniti na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ, kot je to navedeno v šesti alineji izreka te odločbe.« Prosilec opozarja na dolžnost oblasti, da obrazloži svoja ravnanja, kot to določa Listina EU o temeljnih pravicah v 41. členu. Pravice so prepletene in nedeljive. Pravica GDPR in ZDIJZ je neločljivo prepletena z pravicami iz 7. in 8. in 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku, z vsemi zgoraj naštetimi členi ustave RS, s 1., 10., 13., 17. členom Evropske konvencije o človekovih pravicah, 19., 5. členom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah. Prosilec vnaprej zavrača morebitni odgovor »IP je pristojen zgolj za ZDIJZ, za ustavne pravice mi nismo pristojni« zaradi nedemokratičnosti in neskladnosti takega odgovora z namenom, s katerim so bili nadzorni organi sploh ustvarjeni. Organ nima pravne podlage spregledati prepletenost vseh naštetih pravic, to bi pomenilo kršitev podpisnika take odločbe ZJU ter Kodeksa ravnanja javnih uslužbencev, kot tudi 120. člena ustave RS, 7. člena ZUP, in tako naprej.

(4)           Organ je pritožbo z dopisom št. 090-26/2025-2030-4 z dne 8. 4. 2025, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

(5)           IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP, o katerem je nastal zapisnik št. 090-142/2025/5 z dne 28. 5. 2025.

Pritožba ni utemeljena.

(6)           IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7)           Iz pritožbenih navedb izhaja, da prosilec izpodbija tretjo, četrto, peto in šesto alinejo odločbe organa št. 090-26/2025-2030-2 z dne 24. 3. 2025, ker dvomi v upravičenost odločitve organa, da ne razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti oziroma meni, da organ razpolaga še z drugimi dokumenti, poleg teh, do katerih mu je organ omogočil dostop. V pritožbenem postopku je bilo treba za vsak posamezen sklop zahteve ugotoviti, ali je organ prosilcu omogočil dostop do vseh zahtevanih informacij javnega značaja, s katerimi razpolaga.

(8)           Iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oziroma dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oziroma vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. To pomeni, da organi na podlagi ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na vprašanja, podajati mnenj, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, pridobivati dokumentov od drugih organov, dopolnjevati ali kakorkoli drugače spreminjati informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 9/18, s spremembami in dopolnitvami) ter načela prijazne in odprte javne uprave sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.

(9)           Glede odločitve organa o delu zahteve prosilca, ki je v prvem odstavku te obrazložitve navedena pod 2. točko, je prosilec v zvezi z napotilom, ki mu ga je v izpodbijani odločbi podal organ, navedel, da je zahteval dokumentacijo, kako je organ obravnaval sodbe ESČP in ne sodbe ESČP, prosilec ni zahteval dokumentov ESČP, saj so ti lahko dostopni, ampak dokumente, kako je organ reagiral oziroma ukrepal na sodbe ESČP. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da je prosilca napotil na vse, kar je javno objavljeno glede navedenih treh zadev, in sicer na spletni strani HUDOC in na spletni strani organa (https://www.gov.si/teme/obveznost-izvrsevanja-sodb-evropskega-sodisca-za-clovekove-pravice/). Med drugim so objavljena letna poročila o delu medresorske delovne skupine za koordinacijo izvrševanja sodb (v nadaljevanju MDSESČP), v katerih je povzeto tudi delo projektne skupine za koordinacijo izvrševanja sodb ESČP (v nadaljevanju PSESČP). Na spletni strani je povezava tudi do tabele sodb ESČP proti Sloveniji, kjer je bila ugotovljena kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah (v nadaljevanju EKČP), v kateri je naveden status izvrševanja teh sodb s povezavo na akcijske načrte in poročila, ki jih je pripravilo organ oziroma PSESČP. Organ za vsako posamezno sodbo vodi posebno zadevo, v katerih so evidentirani dokumenti, ki so povezani z izvrševanjem posamezne sodbe. Vendar pa ti dokumenti niso vsi dokumenti pri organu, v katerih so omenjene sodbe, na katere se nanaša zahteva prosilca. Te sodbe so namreč lahko omenjene v drugih zadevah. Posamezna sodba se lahko pojavi v zvezi z drugimi pristojnostmi organa (pristojnosti po Zakonu o sodiščih, Zakonu o sodniški službi in Zakonu o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pristojnosti v zvezi s pripravo zakonodaje itd.). Vse naloge organa, ki jih mora opraviti v zvezi s posamezno sodbo, so razvidne iz akcijskega načrta.

(10)          IP je na ogledu in camera vpogledal v informacijski sistem Krpan, kjer organ evidentira dokumentarno gradivo. V okence »Išči« je vnesel iskalni pojem »…« in rezultati iskanja se nanašajo na zadevo št. 5111-13/2017-2030, ki se nanaša na to sodbo, sistem pa najde tudi druge dokumente iz drugih zadev, kjer je v nazivu dokumenta naveden iskalni pojem. Informacijski sistem pa ni našel dokumentov, za katere uradne osebe organa iz izkušenj vejo, da omenjajo sodbo v zadevi … (npr. dokumenti iz zakonodajnega postopka sprejemanja sprememb Zakona o prekrških). Informacijski sistem namreč ne išče ključnih besed v besedilih dokumentov. Posledično s pomočjo informacijskega sistema ni mogoče priklicati celotne zbirke dokumentov, kot jo zahteva prosilec. Poleg tega pa bi organ moral analizirati po vsebini vse zadetke iskanja tako, da bi odprl posamezni dokument in poiskal, ali je v najem dejansko omenjena posamezna sodba. Vendar, kot že rečeno, tudi na ta način ne bi mogel najti vseh dokumentov, ki jih je organ naslovil vsem mogočim javnim organom, kjer so kakorkoli omenjene tri sodbe, ki jih navaja prosilec v zahtevi.

(11)          Kot izhaja iz pojasnil organa in ugotovitev IP na ogledu in camera, bi moral organ, da bi pridobil vse informacije, kot jih zahteva prosilec v delu zahteve, ki je v prvem odstavku te obrazložitve navedena pod 2. točko, zbirati informacije, vsebinsko pregledati in analizirati vsako zadevo iz celotne (stalne, tekoče in arhivske) zbirke dokumentarnega gradiva organa. Izdelava zbirke podatkov, kjer je za njeno pripravo potrebna vsebinska presoja in analiza dokumentov, kot je to v konkretnem primeru, pa po presoji IP predstavlja ustvarjanje novega dokumenta, česar pa organ v okviru postopka po ZDIJZ ni dolžan storiti. IP nima razlogov za dvom v navedbe organa, saj se je o njihovi resničnosti prepričal z vpogledom v informacijski sistem organa.

(12)         Da bi organ prišel do zbirke dokumentov, ki jo zahteva prosilec (tj. vsi dokumenti, vsi dopisi, predlogi, obravnave primerov sodb ESČP, vsi dokumenti, naslovljeni vsem mogočim javnim organom, kjer so kakorkoli omenjene tri v zahtevi navedene sodbe), bi moral, glede na to, da informacijski sistem organa ne najde vseh obstoječih dokumentov, fizično vpogledati v vsako posamezno zadevo iz različnih vsebinskih področij dela organa (npr. izvrševanje sodb ESČP, zakonodajno področje, …), jo vsebinsko pregledati in analizirati po kriterijih iz zahteve prosilca. IP pojasnjuje, da v konkretnem primeru ne gre za vprašanje, katere dokumente organ ima, temveč, ali je dolžan na zahtevo prosilca vložiti nesorazmeren vložek časa in truda, da analizira dokumente in pripravi zbirko po kriterijih, kot jih je zahteval. Gre namreč za to, da bi organ moral po vsebinskih kriterijih, ki jih je določil prosilec, šele presoditi, ali dokumenti v zbirko sodijo, kar pa, kot že povedano, predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Takšna odločitev torej ne pomeni, da dokumenti pri organu ne obstajajo, temveč le, da organ v konkretnem primeru ne razpolaga s konkretno zbirko dokumentov, kot jih zahteva prosilec.

(13)         Pri tem IP pripominja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Ob tem pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi 1. odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo oziroma podatke, s katerimi ne razpolaga. Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Izjema od napisanega so le informacije, ki se nahajajo v računalniških bazah, nastalih v zvezi z dejavnostjo organa (v tem primeru velja, da jih organ lahko relativno hitro in enostavno prikliče iz sistema). Sicer pa se dolžnost posredovanja informacij nanaša le na tako imenovane »surove« informacije (več: Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, doc. dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, 2005, str. 83). Upoštevaje navedeno IP nima pravne podlage, da bi odločal o nujnosti oz. obveznosti organa, da ustvari in vodi novo evidenco oz. zbirko dokumentov ali podatkov, ki ustrezajo kriterijem prosilca. Takšno stališče glede ustvarjanja novih zbirk dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča RS (sodba št. II U 79/2009-10 z dne 20. 1. 2010). V navedeni sodbi je sodišče ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu - sodišču ne obstaja, ker računalniški sistem, v katerem organ vodi spise, ne omogoča iskanja po kriterijih, kot jih je v zadevi zahteval prosilec, hkrati pa tudi ne obstaja pravna podlaga, ki bi organu nalagala izdelavo takšne zbirke. Iskanje in odbiranje dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca, bi torej predstavljalo ustvarjanje novega dokumenta, česar pa organ ni dolžan storiti.

(14)         Ob tem IP poudarja, da v konkretnem primeru ne gre za vprašanje, katere dokumente organ ima oziroma s katerimi dokumenti organ razpolaga, temveč, ali je dolžan na zahtevo prosilca te dokumente analizirati in pripraviti zbirko po kriterijih, kot jih zahteva prosilec. Gre namreč za to, da bi organ moral po vsebinskih kriterijih, ki jih je določil prosilec, šele presoditi, ali dokumenti v zbirko sodijo, kar pa predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Če je za takšno ustvarjanje novega dokumenta potreben nesorazmeren vložek časa in truda, pa tudi, ko se dokumenti nahajajo v računalniških bazah, priprava takšne zbirke predstavlja ustvarjanje novega dokumenta.

(15)         IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se torej lahko presoja le vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu v materializirani obliki. IP ni pristojen ugotavljati, ali organ dokumente ustrezno označuje in evidentira oziroma ali jih hrani na način, ko mu to določa zakonodaja. Ugotavljanje, zakaj ima organ na določen način urejeno posamezno področje, ali so pri evidentiranju dokumentov v dokumentarnem sistemu organa prisotne kakšne pomanjkljivosti in podobno je torej v pristojnosti drugih organov in ne IP.[5]

(16)          Upoštevaje vse navedeno, je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da glede obravnavanega dela zahteve prosilca niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 1. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 4. člena ZDIJZ. Manjka pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organ je sicer v izreku navedel, da se zahtevi prosilca delno ugodi in v obravnavanem delu prosilcu omogočil dostop do javno objavljene dokumentacije, kar predstavlja pomanjkljivost postopka, saj prosilcu na ta način ni omogočil dostopa do celotne zahtevane zbirke. Vendar pa ta pomanjkljivost za odločitev o obravnavanem delu zahteve glede na zgornje ugotovitve ni bistvena, ker organ s celotno zbirko dokumentov, kot jo zahteva prosilec, ne razpolaga. IP je zato zaključil, da je pritožba neutemeljena in jo je IP na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(17)         Glede odločitve organa o delu zahteve prosilca, ki je v prvem odstavku te obrazložitve navedena pod 3. točko, je prosilec navedel, da na spletni strani, kamor ga je napotil organ, iskane informacije niso v celoti objavljene. V tem delu zahteve je prosilec spraševal, kje je javno objavljeno delo PSESČP in kje so javno objavljeni rezultati. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da je vse, kar organ objavlja o delu PSESČP, objavljeno na spletni povezavi, na katero je prosilca napotil v izpodbijani odločbi (https://www.gov.si/teme/obveznost-izvrsevanja-sodb-evropskega-sodisca-za-clovekove-pravice/). Drugih javnih objav v zvezi z delom PSESČP ni. IP poudarja, kot je pojasnjeno že v osmem odstavku te obrazložitve, da informacijo javnega značaja predstavljajo le dokumenti, ki s katerimi organ razpolaga v materializirani obliki. V luči obravnavanega dela zahteve to pomeni, da je organ dolžan prosilca seznaniti, kje je že javno objavljeno delo PSESČP in kje so že javno objavljeni rezultati, nikakor pa na podlagi ZDIJZ ni dolžan objaviti vsebine, za katero prosilec ocenjuje, da bi morala biti objavljena. Glede na to, da je organ prosilca v izpodbijani odločbi napotil na spletno stran, ki je edina, na kateri organ objavlja informacije o delu PSESČP, je IP zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba v tem delu neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(18)         Glede odločitve organa o delu zahteve prosilca, ki je v prvem odstavku te obrazložitve navedena pod 4. točko, je prosilec navedel, da na spletni strani, kamor ga je napotil organ, iskane informacije niso v celoti objavljene. Organ je na ogledu in camera poudaril, da so vse tri sodbe, na katere se zahteva nanaša, že implementirane, kar je prosilcu pojasnil v tretjem odstavku pod 3. točko obrazložitve izpodbijane odločbe. Posledično tudi dokumenta, kdo je odgovoren za neimplementacijo sodbe, ni. IP se je o tem prepričal z vpogledom na spletno stran organa oziroma v dokument, do katerega vodi povezava na spletni strani organa: https://podatki.gov.si/dataset/sodbe-evropskega-sodisca-za-clovekove-pravice/resource/583e6020-9d70-442e-aafe-391c75c62462. Na tej povezavi se nahaja dokument z naslovom »Tabela pregled sodb proti Sloveniji«, ki v primeru, kjer je sodba izvršena, vsebuje povezavo na zaključno resolucijo Odbora ministrov Sveta Evrope. Iz navedene tabele tako izhaja, da so vse tri sodbe, na katere se nanaša zahteva prosilca, že implementirane. Posledično IP nima nobenega razloga, da bi podvomil v navedbo organa na ogledu in camera, da dokument, iz katerega bi izhajal odgovor na vprašanje prosilca »Kdo je odgovoren, da obravnavane sodbe še niso implementirane«, ne obstaja. Glede preostalih vprašanj (tj. zakaj do danes še niso implementirane sodbe, na katere se nanaša zahteva prosilca) pa je odgovor, da so sodbe implementirane, kar izhaja iz podatkov na spletni strani organa (https://www.gov.si/teme/obveznost-izvrsevanja-sodb-evropskega-sodisca-za-clovekove-pravice/), na katero je prosilca v izpodbijani odločbi napotil organ, kar je skladno s petim odstavkom 6. člena ZDIJZ. Prosilec v tem delu navaja, da pričakuje »izčrpno pojasnilo v skladu z 41. členom Listine EU o temeljnih pravicah«, zato IP znova poudarja, da na podlagi ZDIJZ organ ni dolžan pripravljati pojasnil, temveč je dolžan prosilcu omogočiti le dostop do tistih dokumentov, s katerimi organ že razpolaga in ki vsebujejo zahtevane informacije. Listina EU o temeljnih pravicah, na katero se sklicuje prosilec, ni akt, ki bi urejal postopek dostopa do informacij javnega značaja v Republiki Sloveniji, zato sklicevanje prosilca nanjo za odločitev v tem pritožbenem postopku ni pravno relevantno. IP je zato zaključil, da je izpodbijana odločba v obravnavanem delu pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba v tem delu neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(19)         Glede odločitve organa o delu zahteve prosilca, ki je v prvem odstavku te obrazložitve navedena pod 5. točko, je prosilec navedel, da vztraja pri pridobitvi zahtevanih informacij. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da nobenim organom v EU nikoli ni pošiljal prijav zoper Republiko Slovenijo zaradi neizvajanja sodb ESČP, zato s takšnimi prijavami, kot jih zahteva prosilec, ne razpolaga. Izvrševanje sodb nadzira Odbor ministrov Sveta Evrope in ne kakršenkoli organ EU. IP se je o resničnosti te navedbe prepričal z vpogledom v EKČP, ki je od 28. 6. 1994 del slovenskega pravnega reda, kar pomeni, da so jo organi državne oblasti dolžni upoštevati pri svojem delu. Iz drugega odstavka 46. člena EKČP izhaja, da izvrševanje sodb nadzira Odbor ministrov Sveta Evrope, kar pomeni, da organ dejansko nima nobene pravne podlage, da bi nadzornim organom EU pošiljal prijave zoper RS zaradi neizvajanja sodb ESČP. Ker takšnih prijav organ nima, prosilcu ni mogel poslati dokumenta, iz katerega bi izhajal odgovor na njegovo vprašanje, zato je odločitev organa glede obravnavanega dela zahteve pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena. IP je pritožbo v tem delu na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(20)         Glede odločitve organa o delu zahteve prosilca, ki je v prvem odstavku te obrazložitve navedena pod 6. točko, je prosilec navedel, da vztraja pri pridobitvi zahtevanih informacij. Organ je na ogledu in camera ponovno pojasnil, da izvrševanje sodb nadzira Odbor ministrov Sveta Evrope in ne kakršenkoli organ EU. Posledično organ ne razpolaga z nobenim dokumentom, iz katerega bi izhajalo, »Kateremu nadzornemu organu EU ljudstvo lahko sporoči prepočasno implementacijo sodb ESČP«. Kot je pojasnjeno že v prejšnjem odstavku te obrazložitve, iz drugega odstavka 46. člena EKČP izhaja, da izvrševanje sodb nadzira Odbor ministrov Sveta Evrope, kar pomeni, da »ljudstvo« nima nobene pravne podlage, da bi kateremukoli nadzornemu organu EU lahko sporočilo prepočasno implementacijo sodb ESČP. Posledično organ ne razpolaga z nobenim dokumentom, iz katerega bi izhajal odgovor na obravnavano vprašanje prosilca, zato je odločitev organa glede obravnavanega dela zahteve pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena. IP je pritožbo v tem delu na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(21)         Glede odločitve organa o delu zahteve prosilca, ki je v prvem odstavku te obrazložitve navedena pod 7. točko, je prosilec navedel, da vztraja pri pridobitvi zahtevanih informacij. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da ne zbira podatkov o ravnanju Policije v nasprotju s sodbami ESČP, niti iz veljavne zakonodaje ne izhaja pristojnost organa, da bi te podatke zbiral (37. člen Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDU-1)). Pristojnosti Policije izhajajo iz veljavne zakonodaje, dokumentov, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja prosilca, organ nima, pojasnil oziroma razlage zakonodaje pa po ZDIJZ ni dolžan dajati prosilcem. Po pregledu pristojnosti organa, kot izhajajo iz 37. člena ZDU-1, je IP ugotovil, da držijo navedbe organa, da ni pristojen zbirati podatkov, iz katerih bi izhajalo »Zakaj Policija ravna v nasprotju z sodbami ESČP? Je Policija sodni organ? Je morda prekrškovni?«. Posledično IP verjame organu, da ne razpolaga z nobenim dokumentom, iz katerega bi izhajali odgovori na obravnavana vprašanja prosilca, zato je odločitev organa glede obravnavanega dela zahteve pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena. IP je pritožbo v tem delu na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(22)         Glede odločitve organa o delu zahteve prosilca, ki je v prvem odstavku te obrazložitve navedena pod 8. točko, je prosilec navedel, da vztraja pri pridobitvi zahtevanih informacij. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da je sodna veja oblasti samostojna veja oblasti, zato organ kot izvršilna veja oblasti nima nobenih podatkov, ki bi vsebovali odgovor na vprašanje prosilca. IP ugotavlja, da se vprašanje prosilca »Zakaj sodniki na prvi in drugi stopnji še vedno zavajajo javnost in krivosodijo ravno glede sodb evropskega sodišča, kreativno nazirajo in/ali ignorirajo, še posebej v povezavi z pooblastili izdajanja izvršilnih ukrepov s strani policije, redarstva, DARS in podobnih korporacij?« nanaša na izvrševanje sodne veje oblasti, zato nima nobenih razlogov, da bi podvomil v navedbo organa, da ne razpolaga z dokumenti, ki bi vsebovali podatke z odgovorom na navedeno vprašanje prosilca. Odločitev organa glede obravnavanega dela zahteve je zato pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena. IP je pritožbo v tem delu na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(23)         Glede odločitve organa o delu zahteve prosilca, ki je v prvem odstavku te obrazložitve navedena pod 9. točko, je prosilec navedel, da organ ponovno zgolj deli povezavo do spletnega iskalnika, kjer pa želeni podatek sploh ni med iskalnimi parametri. Prosilec je v tem delu spraševal: »Koliko sodnikov ali sodnic je bilo ovadenih zaradi krivega sojenja glede na sodbe ESČP? Koliko jih je izgubilo službo ali bilo degradiranih kot posledico?«. Organ je v izpodbijani odločbi pojasnil, da z uporabo iskalne besede, kot jo je navedel v izpodbijani odločbi (prvi odstavek na 8. strani izpodbijane odločbe), iskalnik SURS ne najde nobenega zadetka, kar pomeni, da noben sodnik ni bil obsojen za obravnavano kaznivo dejanje. Podatkov o vloženih ovadbah zaradi krivega sojenja glede na sodbe ESČP pa organ nima. IP nima razlogov, da bi podvomil v te navedbe organa, iz katerih posledično izhaja tudi, da organ nima podatkov o tem, koliko sodnikov je izgubilo službo, ali bilo degradiranih zaradi posledic morebitnih vloženih ovadb. Upoštevaje vse navedeno je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Organ je sicer v izreku navedel, da se zahtevi prosilca delno ugodi in v obravnavanem delu prosilcu omogočil dostop do javno objavljenih statističnih podatkov o kaznivih dejanjih, kar predstavlja pomanjkljivost postopka, saj ti statistični podatki res ne vsebujejo podatkov, ki jih je zahteval prosilec. Vendar pa ta pomanjkljivost za odločitev o obravnavanem delu zahteve glede na zgornje ugotovitve ni bistvena, ker organ z dokumenti, ki bi vsebovali vse v tem delu zahtevane podatke, ne razpolaga. IP je zato zaključil, da je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(24)         Glede odločitve organa o delu zahteve prosilca, ki je v prvem odstavku te obrazložitve navedena pod 10. točko, je prosilec navedel, da organ ni zadostno obrazložil zavrnitve. Organ je na ogledu in camera dodatno pojasnil, da PSESČP v zadevah, kjer je glede na vsebino to potrebno, komunicira tudi s Policijo in Ministrstvom za notranje zadeve, kar se v posamezni zadevi tudi evidentira. Organ je pred izdajo izpodbijane odločbe pregledal dokumente v zadevah, ki se nanašajo na uvodoma navedene sodbe, in pri tem ugotovil, da PSESČP ni komunicirala niti s Policijo niti z Ministrstvom za notranje zadeve. Organ je IP izročil popis vseh 3 zadev (št. 5111-13/2017-2030 (sodba … proti RS), št. 5111-14/2017-2030 (sodba … proti RS) in št. 5111-3/2023-2030 (sodba … proti RS)) v zvezi z implementacijo vseh 3 sodb, iz katerih izhaja, da v stolpcu »Subjekt« nista navedena ne Policija ne Ministrstvo za notranje zadeve. To pomeni, da organ ne razpolaga z dopisi, »ki jih je projektna skupina imela z Policijo in MNZ« in so predmet obravnavanega dela zahteve prosilca. Ker organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, je IP zaključil, da je odločitev organa glede obravnavanega dela zahteve pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena. IP je pritožbo v tem delu na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(25)         Glede odločitve organa o delu zahteve prosilca, ki je v prvem odstavku te obrazložitve navedena pod 11. točko, je prosilec navedel, da organ ni zadostno obrazložil zavrnitve. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da ne zbira podatkov o ravnanju FURS v nasprotju s sodbami ESČP, niti iz veljavne zakonodaje ne izhaja pristojnost organa, da bi te podatke zbiral (37. člen ZDU-1). Pristojnosti FURS izhajajo iz veljavne zakonodaje, dokumentov, iz katerih bi izhajali odgovori na vprašanja prosilca, organ nima, pojasnil oziroma razlage zakonodaje pa po ZDIJZ ni dolžan dajati prosilcem. Po pregledu pristojnosti organa, kot izhajajo iz 37. člena ZDU-1, je IP ugotovil, da držijo navedbe organa, da ni pristojen zbirati podatkov, iz katerih bi izhajalo »Zakaj FURS ravna v nasprotju z zgoraj naštetimi sodbami? Je FURS sodni organ? Lahko izdaja izvršilne ukrepe glede na ustavo RS?«. Posledično IP verjame organu, da ne razpolaga z nobenim dokumentom, iz katerega bi izhajali odgovori na obravnavana vprašanja prosilca, zato je odločitev organa glede obravnavanega dela zahteve pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena. IP je pritožbo v tem delu na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(26)         Glede odločitve organa o delu zahteve prosilca, ki je v prvem odstavku te obrazložitve navedena pod 12. točko, je prosilec navedel, da organ ni zadostno obrazložil zavrnitve. Organ je na ogledu in camera dodatno pojasnil, da PSESČP v zadevah, kjer je glede na vsebino to potrebno, komunicira tudi s FURS in FURS nadrejenimi organi, kar se v posamezni zadevi tudi evidentira. Organ je pred izdajo izpodbijane odločbe pregledal dokumente v zadevah, ki se nanašajo na uvodoma navedene sodbe, in pri tem ugotovil, da PSESČP ni komunicirala niti s FURS niti s FURS nadrejenimi organi. IP je vpogledal v popise vseh 3 zadev (št. 5111-13/2017-2030 (sodba … proti RS), št. 5111-14/2017-2030 (sodba … proti RS) in št. 5111-3/2023-2030 (sodba … proti RS)) v zvezi z implementacijo vseh 3 sodb in ugotovil, da v stolpcu »Subjekt« nista navedena ne FURS ne noben FURS nadrejen organ (npr. Ministrstvo za finance). To pomeni, da organ ne razpolaga z dopisi, »ki jih je projektna skupina imela z FURS-om in FURSU nadrejenimi organi« in so predmet obravnavanega dela zahteve prosilca. Ker organ ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti, je IP zaključil, da je odločitev organa glede obravnavanega dela zahteve pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena. IP je pritožbo v tem delu na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(27)         Glede odločitve organa o delu zahteve prosilca, ki je v prvem odstavku te obrazložitve navedena pod 13. točko, je prosilec navedel, da organ ni zadostno obrazložil zavrnitve. Organ je na ogledu in camera dodatno pojasnil, da v zvezi z izvrševanjem sodb ESČP ni vložil nobene kazenske ovadbe, zato ne obstaja pri organu noben dokument, ki bi vseboval odgovor na vprašanje prosilca. Na podlagi navedenega IP ugotavlja, da organ ne razpolaga z dokumentom, ki bi vseboval podatke, kot ga zahteva prosilec, in sicer »koliko sumov storitve kaznivih dejanj in kazenskih ovadb je vložilo ministrstvo za pravosodje«. Prosilec v tem delu navaja, da naj mu organ pošlje »obrazložitev« in se hkrati sklicuje na 41. člen Listine EU o temeljnih pravicah, zato IP znova poudarja, da na podlagi ZDIJZ organ ni dolžan pripravljati obrazložitev, temveč je dolžan prosilcu omogočiti le dostop do tistih dokumentov, s katerimi organ že razpolaga in ki vsebujejo zahtevane informacije. Kot že rečeno, Listina EU o temeljnih pravicah, na katero se sklicuje prosilec, ni akt, ki bi urejal postopek dostopa do informacij javnega značaja v Republiki Sloveniji, zato sklicevanje prosilca nanjo za odločitev v tem pritožbenem postopku ni pravno relevantno. IP je zato zaključil, da je izpodbijana odločba v obravnavanem delu pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba v tem delu neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(28)         Glede odločitve organa o delu zahteve prosilca, ki je v prvem odstavku te obrazložitve navedena pod 14. točko, je prosilec navedel, da organ ni zadostno obrazložil zavrnitve. Organ se je na ogledu in camera skliceval na obrazložitev izpodbijane odločbe v četrtem odstavku 4. točke obrazložitve in poudaril, da nima dokumentov, iz katerih bi izhajali odgovori oziroma pojasnila, kot jih zahteva prosilec v obravnavanem delu zahteve. IP se strinja z navedbo organa, ki je v izpodbijani odločbi pojasnil, da so vsi člani PSESČP javni uslužbenci. Zato ZJU ureja način preverjanja njihove sposobnosti opravljanja določenih nalog in tudi postopek prenehanja delovnega razmerja. Organ zato nima pravne podlage, da bi razpolagal z dokumenti, ki bi vsebovali pojasnilo, kot ga zahteva prosilec v obravnavanem delu zahteve, tj. »kako lahko ljudstvo iz pravne pozicije nosilca oblasti in delodajalca izvede javno obravnavo preverbe sposobnosti opravljanja vseh šestih pravnikov v projektni skupini za koordinacijo izvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice zaradi prepočasnega in neučinkovitega delovanja. In upravni postopek, da jih ljudstvo odstavi iz funkcije, če ugotovi, da projektni skupini ne zaupa več.« Kot je večkrat že pojasnjeno v tej obrazložitvi, pa organ na podlagi ZDIJZ ni dolžan pripraviti odgovorov na vprašanja oziroma pojasnil. IP je zato zaključil, da je izpodbijana odločba v obravnavanem delu pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba v tem delu neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(29)         IP pojasnjuje, da glede tistih zahtevanih informacij javnega značaja, za katere je ugotovljeno, da pri organu ne obstajajo v materializirani obliki, IP ne vidi razlogov, na podlagi katerih bi lahko sklepal, da organ dokumentov, ki jih je prosilec zahteval, prosilcu ne želi v celoti ali delno posredovati (drugi odstavek 10. člena ZInfP), pri čemer bi tvegal uvedbo postopka o prekršku po prvem odstavku 15. člena ZInfP. Organ je namreč prosilca napotil na spletne strani, kjer so zahtevane informacije vsaj delno objavljene, oziroma iz teh spletnih strani izhaja, zakaj organ z zahtevanimi informacijami ne razpolaga. Na ta način je organ ravnal transparentno povsod tam, kjer je to možno glede na obstoječe dokumente. Poleg tega je organ IP na ogledu in camera omogočil dostop do vseh dokumentov, ki so relevantni za odločitev v obravnavani zadevi in podrobno pojasnil relevantno dejansko stanje v zvezi s tem, da ne razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti.

(30)         IP še pojasnjuje, da je za obravnavani primer pravno nerelevantno poimenovanje prosilca z besedo »ljudstvo«. V postopku glede dostopa do informacij javnega značaja je treba upoštevati t.i. erga omnes učinek. Po prvem odstavku 5. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (v nadaljevanju ZDIJZ) so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam (načelo prostega dostopa). ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse, kar pomeni, da med prosilci ne dela nobenih razlik glede na njihov status oziroma položaj in torej ne uvaja nobene kategorije privilegiranih prosilcev. Dostop do informacij javnega značaja je zato vedno omogočen bodisi vsem bodisi nikomur, ni pa ga možno odobriti neki kategoriji ali posameznim prosilcem ter zavrniti drugim. V postopku po ZDIJZ zato ni pomembno, kdo je konkretni prosilec in za kakšen namen zahtevane informacije potrebuje, saj je dostop do prosto dostopnih informacij javnega značaja omogočen vsakomur. Osebnih ali stvarnih okoliščin, ki so na strani prosilca, se pri presoji dopustnosti dostopa do informacij javnega značaja sploh ne sme upoštevati, ker bi bila s tem povzročena različna obravnava prosilcev.

(31)         Sklicevanje prosilca na Ustavo RS, Listino EU o temeljnih pravicah, EKČP in Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah za odločitev o obravnavani pritožbi ni pravno relevantno. Postopek dostopa do informacij javnega značaja, v katerem je IP pritožbeni organ, je namreč urejen v ZDIJZ, za vprašanja postopka, ki niso urejena z ZDIJZ, pa se uporabljajo določbe zakona, ki ureja splošni upravni postopek (ZUP). IP je zato o pritožbi prosilca odločil upoštevaje določbe ZDIJZ in ZUP, pri čemer je smel in moral upoštevati ostale akte, na katere se sklicuje prosilec v pritožbi, le posredno, in sicer v obsegu, kolikor so implementirani v navedenih dveh zakonih. Za uresničitev drugih pravic, ki jih morebiti ima prosilec na podlagi drugih aktov, ki jih navaja v pritožbi, pa mora prosilec ukrepati skladno s postopki, ki so za to predvideni in sodijo v pristojnost drugih organov.

(32)         Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(33)         Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] https://www.gov.si/zbirke/delovna-telesa/projektna-skupina-za-koordinacijo-izvrsevanja-sodb-evropskega-sodisca-za-clovekove-pravice/

[2] Dostopna v francoščini na: https://hudoc.echr.coe.int/eng#{"itemid":["001-187495"]} .

[3] Več o tem na povezavi: https://www.gov.si/teme/obveznost-izvrsevanja-sodb-evropskega-sodisca-za-clovekove-pravice/

[4] Več o tem na povezavi: https://www.gov.si/teme/obveznost-izvrsevanja-sodb-evropskega-sodisca-za-clovekove-pravice/

[5] Smiselno enako stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017.