prosilec - Ministrstvo za pravosodje

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanega končnega poročila v zvezi z nakupom stavbe na Litijski cesti 51 zaradi varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku sledil ugotovitvi organa, da se zahtevano poročilo nahaja v odprti zadevi kazenskega pregona (s čimer je izkazan obstoj prvega pogoja za obstoj navedene izjeme), pa tudi ugotovitvi, da bi razkritje dokumenta v fazi (pred)kazenskega postopka lahko ogrozilo in škodovalo izvedbi predkazenskih postopkov (s čimer je izkazan tudi nastanek škodljivih posledic za sam postopek in s tem tudi drugi pogoj za obstoj predmetne izjeme). IP pa je pritrdil tudi nadaljnjim argumentom organa, s katerimi je ta utemeljeval, zakaj je v trenutku, ko poteka predkazenski postopek, večjega pomena od prostega dostopa do zahtevanega dokumenta to, da predkazenski postopek poteka nemoteno. IP je tako zaključil, da je v obravnavanem primeru podana izjema varstva kazenskega postopka, zato je pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-1/2025/3          

Datum:  20. 1. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 18. 12. 2024, zoper odločbo REPUBLIKE SLOVENIJE, MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-120/2024-2030-2 z dne 4. 12. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 18. 12. 2024 zoper odločbo MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE, št. 090-120/2024-2030-2 z dne 4. 12. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 20. 11. 2024 zahteval posredovanje Poročila o opravljeni forenzični reviziji nakupa stavbe na Litijski cesti 51, ki ga je organ prejel 18. 11. 2024.

 (2) Organ je z dopisom št. 090-120/2024-2030-2 z dne 28. 11. 2024 zaprosil Nacionalni preiskovalni urad (v nadaljevanju: NPU) za mnenje glede javnosti zahtevanega poročila, upoštevaje 13. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba).

(3) NPU je v odgovoru št. 2300/4079944/12946667/2024 (1913721) z dne 2. 12. 2024 navedel, da vodi predkazenski postopek, ki se nanaša na nakup poslovne stavbe na naslovu Litijska cesta 51 v Ljubljani, del katerega je tudi preučevanje predmetnega poročila. Razkritje vsebine tega poročila bi lahko ogrozilo in škodovalo nadaljnji uspešni izvedbi predkazenskega postopka. Organu je predlagal, da v skladu s 26. členom ZDIJZ v celoti zavrne zahteve prosilcev po posredovanju zadevnega poročila, saj so v njem tudi podatki, ki so kot izjema določeni v 6. členu ZDIJZ, in sicer osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, in podatki, ki so pridobljeni zaradi (morebitnega) kazenskega pregona.

(4) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-120/2024-2030-2 z dne 4. 12. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločbe je uvodoma povzel zahtevo in navedel, da je Končno revizijsko poročilo z naslovom »Forenzična preiskava postopka nakupa poslovne stavbe Litijska cesta 51« prejel 18. 11. 2024. Nadalje je navedel, da je bilo to poročilo 21. 11. 2024 posredovano Okrožnemu državnemu tožilstvu v Ljubljani in NPU z dopisom št. 221-3/2024-2030-10, kot dopolnitev naznanila suma storitve kaznivih dejanj, katerih storilci se preganjajo po uradni dolžnosti. Na podlagi te ugotovitve in ugotovitve, da gre za odločanje o dostopu do informacij javnega značaja v posebnih primerih, kot to določa 13. člen Uredbe, je nato NPU zaprosil za obrazloženo mnenje, ki ga je organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe tudi povzel. V nadaljevanju je izpostavil določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da razpolaga z zahtevanim dokumentom, in sicer gre za, kot že navedeno, t.i. Končno revizijsko poročilo z naslovom »Forenzična preiskava postopka nakupa poslovne stavbe Litijska cesta 51«, ki ga je pripravila družba Ernst&Young svetovanje d.o.o.. Nato je presojal, ali katerikoli del oziroma celoten zahtevan dokument, ki ga zahteva prosilec, morebiti predstavlja kakšno od izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter v zvezi s to odločbo izpostavil izjemo po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa. Namen omenjene izjeme je zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona, ki zajema vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po Zakonu o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP). Za uveljavitev te izjeme morata biti kumulativno izpolnjena naslednja dva pogoja: da je postopek še v teku in da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi. Glede na obrazloženo mnenje NPU je organ sledil navedbi NPU, da se dokument nahaja v odprti zadevi kazenskega pregona (s čimer je izkazan obstoj prvega pogoja za obstoj navedene izjeme), prav tako pa je NPU pojasnil in argumentiral, da bi razkritje dokumenta v fazi (pred)kazenskega postopka lahko ogrozilo in škodovalo izvedbi predkazenskih postopkov (s čimer je izkazan tudi nastanek škodljivih posledic za sam postopek in s tem tudi drugi pogoj za obstoj predmetne izjeme), zato se dostop do zahtevanega dokumenta, s katerim organ razpolaga in je bil posredovan NPU, zavrne na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je nadalje poudaril, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo predkazenskega postopka verodostojno oceni le organ, ki ta postopek vodi, to je v konkretnem primeru NPU, kot to v odločbi št. 090-104/2024/11 z dne 30. 4. 2024 in kasneje v odločbi št. 090-290/2024/3 z dne 20. 8. 2024 ugotavlja tudi IP. Organ je tako sledil ugotovitvam IP v omenjenih odločbah, da je dokazni postopek, ki se izvaja v okviru preiskave, dinamičen in o njem ni mogoče vnaprej predvideti procesnih in dejanskih situacij. Do samega zaključka preiskave je nemogoče z gotovostjo predvideti oziroma ugotoviti, kateri del zahtevanega dokumenta je ali ni pomemben za nadaljnji postopek. Določen dokument je lahko v trenutni fazi postopka povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov. Organ, tako kot tudi IP v omenjeni odločbi, meni, da je v trenutku, ko poteka predkazenski postopek, večjega pomena od prostega dostopa do zahtevanega dokumenta to, da predkazenski postopek poteka nemoteno. Pri presoji med interesom javnosti do razkritja dokumenta in zaščiti predkazenskega postopka oziroma pregona storilcev kaznivih dejanj, ki se prav tako v izvaja v javnem interesu, je uradna oseba upoštevala zakonsko izjemo iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in zahtevo za dostop do dokumenta zavrnila.

(5) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 18. 12. 2024. Meni, da je organ dostop zavrnil verjetno zaradi tega, ker je uspel dokazati, da je bilo prejšnje pojasnjevanja, da naj ni bil problem, ker naj bi dokument vseboval »osebni podatki katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov«, popolno nesmiselno. Nadalje ocenjuje, da razlaga niti slučajno ne zdrži preverjanja logičnosti in zakonitosti. Ker je zožil zahtevo le na Investicijski program (v nadaljevanju: IP), ki po definiciji nima nobenih osebnih podatkov ali karkoli, kar bi lahko vplivalo na predkazenski postopek, je jasno, da v IP, ki je bil dokončan v novembru 2023, ni in ne more biti nobenega »podatka, ki so (bili) pridobljeni zaradi (morebitnega) kazenskega pregona«. Prav tako je poudaril, da je IP pri organu videlo zelo veliko ljudi in je bil zagotovo posredovan v elektronski obliki. Nadalje ocenjuje, da organ ni opravil svojega dela. Po mnenju prosilca bi namreč moral samostojno pregledati in sam oceniti, ali je v dokumentu iz novembra 2023 res kaj takšnega, kar bi bilo morebiti pridobljeno za potrebe »(morebitnega) kazenskega pregona«, saj se ve, da se je preiskava začela decembra 2023 ali januarja 2024, hišne preiskave pa v marcu 2024. Poudarja, da se organ ne bi smel izgovarjati na zahtevo NPU. Ob tem je dodal, da je NPU predlagal organu, da po ZDIJZ ne posreduje »revizije revizije« …. Prosilec je … ocenil, da ne vsebuje podatka, ki bi lahko vplival na »morebitni kazenski pregon«, …. Navedel je tudi, da …, za katerega navaja, da ne obsega nobenega osebnega podatka ali česarkoli, kar bi lahko škodovalo preiskavi NPU. Prosilec je tako prepričan, da gre za zavestno blokado posredovanja kakršnih koli relevantnih podatkov o nespornem protizakonitem ravnanju (kar je ugotovitev Računskega sodišča), ki je povzročilo od 3 do 6 milijonov evrov škode. Na podlagi navedenega torej ocenjuje, da ne gre za dokument, ki bi bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi, kar pomeni, da zagotovo ni izpolnjen drugi (kumulativni) pogoj, namreč da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi. Ker gre pri sedanji zavrnitvi za očitno napačno odločitev organa, ki se skriva za dopis NPU, kjer ni naveden en relevanten argument za Izdajo negativne odločbe, predlaga IP, da odpravi zavrnitveno odločbo in naloži organu, da mu posreduje zahtevano revizijsko poročilo.

(6) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-120/2024-2020-5 z dne 6. 1. 2025, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo, izpodbijano odločbo, zaprosilo in odgovor NPU. Naknadno je organ 9. 1. 2025 posredoval IP še zahtevano poročilo z naslovom Forenzična preiskava postopka nakupa poslovne stavbe Litijska cesta 51, Končno poročilo, 18. 11. 2024 (v nadaljevanju: Končno poročilo).

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(7) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(8) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa, s katero mu je bil zavrnjen dostop do Končnega poročila, v celoti.

(9) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanim poročilom razpolaga, saj ga je tudi posredoval IP. Pojem informacije javnega značaja je torej v obravnavanem primeru izpolnjen. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu dostop do Končnega poročila zavrnil na podlagi izjeme od prostega dostopa po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Izjema varstva kazenskega postopka

(10) Po navedeni izjemi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Kumulativno morata biti torej izpolnjena dva pogoja, in sicer da je podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim ter da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. Pri tem je treba upoštevati še 13. člen Uredbe, na podlagi katerega mora organ, če prejme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. Organ je tako zaprosil za mnenje NPU, ki vodi predkazenski postopek v zvezi z nakupom poslovne stavbe na naslovu Litijska cesta 51 v Ljubljani, del katerega je tudi preučevanje predmetnega poročila. NPU je svoje mnenje podal v odgovoru št. 2300/4079944/12946667/2024 (1913721) z dne 2. 12. 2024, ki ga je IP povzel v uvodu obrazložitve te odločbe.

(11) Upoštevaje navedeno IP sledi ugotovitvi organa, da se Končno poročilo nahaja v odprti zadevi kazenskega pregona (s čimer je izkazan obstoj prvega pogoja za obstoj navedene izjeme), pa tudi ugotovitvi, da bi razkritje dokumenta v fazi (pred)kazenskega postopka lahko ogrozilo in škodovalo izvedbi predkazenskih postopkov (s čimer je izkazan tudi nastanek škodljivih posledic za sam postopek in s tem tudi drugi pogoj za obstoj predmetne izjeme). IP pa pritrjuje tudi nadaljnjim argumentom organa, s katerimi utemeljuje, zakaj je v trenutku, ko poteka predkazenski postopek, večjega pomena od prostega dostopa do zahtevanega dokumenta to, da predkazenski postopek poteka nemoteno, ter se v izogib ponavljanju nanje tudi sklicuje. IP zaključuje, da je v obravnavanem primeru podana izjema varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ.

(12) IP ob tem ponovno poudarja, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo predkazenskega postopka verodostojno oceni le organ, ki ta postopek vodi, in to je v obravnavanem primeru NPU, kot je to izpostavil v izpodbijani odločbi že organ. Tudi iz prakse Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče), npr. sodba št. I U 54/2017-16 z dne 4. 7. 2018 (točka 8), izhaja, da če gre za organ, ki je v določeni fazi pristojen za vodenje kazenskega postopka, ta lahko strokovno oceni, kdaj bi lahko razkrije določenega dokumenta škodovalo tej fazi kazenskega postopka, in po oceni Upravnega sodišča ni razlogov, da bi se v takšno strokovno mnenje dvomilo. Po mnenju Upravnega sodišča bi IP lahko zavrnil strokovno oceno v primeru, če bi iz njene vsebine izhajalo nekaj, kar je očitno nerazumno. Ker iz strokovne ocene NPU ne izhaja, da bi bila očitno nerazumna, IP nima podlage, da bi v obravnavanem primeru dvomil vanjo. Prav tako je Upravno sodišče potrdilo tudi dejstvo, da je za potek postopka, v katerem ima ena stran izrazit interes, da prikrije dejansko stanje, ključno, da ima druga stran možnost, da vsebine pridobljenih dokazov ne razkrije takoj. To je lahko pomemben element strategije odkrivanja in dokazovanja kaznivih dejanj (npr. sodba št. I U 930/2019-18 z dne 20. 5. 2020, 52. točka).

Opredelitev do posameznih pritožbenih navedb

(13) IP v zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca poudarja, da je pri pogoju izjeme varstva kazenskega pregona, da je »podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim«, bistveno to, da je dokument del dokumentacije, na podlagi katere se preiskuje v (pred)kazenskem postopku. Torej tudi v primeru, če je dokument postal del te dokumentacije po uvedbi predkazenskega postopka. Kazenski pregon v slovenskem pravnem redu sicer ni jasno definiran, iz določb ZKP pa posredno izhaja, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega IP ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Kot že navedeno, je namen te izjeme zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona, ki pa v obravnavani zadevi še teče.

(14) V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca, da je Investicijski program videlo pri organu zelo veliko ljudi in je bil zagotovo posredovan v elektronski obliki, IP navaja, da takšno dejstvo ne more predstavljati argumenta za razkritje dokumenta po ZDIJZ. Zaposleni pri organu namreč ne predstavljajo javnosti, javnost pa je tista, ki se ji v postopkih po ZDIJZ zagotavlja dostop do dokumentov oziroma podatkov.

(15) Prav tako IP ne more slediti argumentu prosilca, da je NPU predlagal organu, da po ZDIJZ ne posreduje »revizije revizije« …. V obravnavanem primeru je predmet zahteve Končno poročilo, o dostopu do katerega je organ odločil z izpodbijano odločbo, pri čemer je IP v tem pritožbenem postopku presodil, da sledi navedbam NPU in organa. Kot že predhodno navedeno in utemeljeno, IP ocenjuje, da varstvo kazenskega pregona v obravnavanem primeru pretehta nad razkritjem. Slednje pa seveda ne pomeni, da Končno poročilo ne bo nikoli dostopno javnosti.

Sklepno

(16) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(17) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(18) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke