prosilec - Ministrstvo za pravosodje

POVZETEK:

Prosilec je zahteval tretjič zapored posredovanje določenega dokumenta glede nakupa poslovnih prostorov v Ljubljani na Litijski cesti. Organ je zahtevo s sklepom zavrgel, ker je ugotovil, da še vedno obstaja izjema varstva kazenskega postopka. IP je odločitvi organa pritrdil, saj se dejansko stanje ni spremenilo. Organ je za mnenje o dostopu pravilno povprašal NPU, ki je v tej fazi organ, ki je pristojen za vodenje kazenskega postopka in ta lahko strokovno oceni, kdaj bi lahko razkrije zahtevanega dokumenta škodovalo trenutni fazi kazenskega postopka. Ker je NPU podal mnenje, da so v zahtevanih dokumentih tudi podatki, ki so kot izjema določeni v 6. členu ZDIJZ, torej podatki, ki so pridobljeni zaradi (morebitnega) kazenskega pregona, in bi njihovo razkritje lahko škodovalo nadaljnji uspešni izvedbi predkazenskega postopka«, je organ zahtevo za dostop pravilno zavrgel. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-477/2024/2      

Datum:  3. 2. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……. (v nadaljevanju: prosilec), z dne 18. 12. 2024, zoper sklep Republike Slovenije, Ministrstva za pravosodje, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-121/2024-2030-5 z dne 17. 12. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 18. 12. 2024 zoper sklep Ministrstva za pravosodje, št. 090-121/2024-2030-5 z dne 17. 12. 2024, se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 20. 11. 2024 organu po elektronski pošti poslal zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Prosilec prosi za posredovanje Investicijskega programa za nakup poslovnih prostorov v Ljubljani (če se ne moti na 85 straneh), na osnovi katerega je ministrica za pravosodje 22. 12. 2023 podpisala sklep o IP. Navaja, da je ugotovil, da je bil ta dokument pripravljen in predstavljen šele 22. 12. 2023, tako da v njem ne more biti nič takšnega, kar bi lahko ogrozilo preiskavo Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU). Morebitne osebne podatke pa organ lahko prekrije. Prosilec dodaja, da po njegovem mnenju NPU samo priporoča neposredovanje informacij, da pa je odločitev o prostem dostopu na strani ministrstva. Prosilec je že dvakrat zaprosil za te informacije neuspešno in kot navaja, tokrat res ne pričakuje zadržkov, rad bi namreč dokazal, da je morda potrebno področje izdelave Investicijskega programa dopolniti z zahtevo po usposobljenosti tistih, ki jih pripravljajo. Tako kot pri revizorjih.

(2) Organ je s sklepom št. 090-121/2024-2030-5 z dne 17. 12. 2024 zahtevo za dostop do Investicijskega programa ter Dokumenta identifikacije investicijskega projekta iz decembra 2023 glede nakupa nepremičnine na lokaciji Litijska cesta 51, Ljubljana, zavrgel. Iz vsebine obrazložitve sklepa izhaja, da je organ o zahtevi prosilca za iste dokumente že odločil in zahtevo zavrnil. Ker se pravno in dejansko stanje ni spremenilo, je na podlagi 129. člena ZUP, zahtevo s sklepom zavrgel.

(3) Prosilec je zoper izpodbijani sklep vložil pritožbo z dne 18. 12. 2024. Navaja, da se organ sklicuje na dopis Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) št. 2300/4079944/2277461/12972617/2024 (1913721). Tokrat se NPU niti ne potrudi obrazložiti, zakaj naj bi razkritje dokumenta lahko škodovalo »kazenskemu postopku«. NPU navaja le, da »so v zahtevanih dokumentih tudi podatki, ki so kot izjema določeni v 6. členu ZDIJZ, torej podatki, ki so pridobljeni zaradi (morebitnega) kazenskega pregona, in bi njihovo razkritje lahko škodovalo nadaljnji uspešni izvedbi predkazenskega postopka«. Verjetno zaradi tega, ker je prosilec uspel dokazati, da je bilo prejšnje pojasnjevanje, da naj bi bil problem, ker naj bi Investicijski program vseboval »osebne podatke katerih razkrijte bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov« popolnoma nesmiselno. Po mnenju prosilca tudi ta razlaga niti slučajno ne zdrži preverjanja logičnosti in zakonitosti. Ker je vložil zahtevo za dostop do Investicijskega programa, ki po definiciji nima nobenih osebnih podatkov ali kakorkoli, kar bi lahko vplivalo na predkazenski postopek, in ker je jasno, da v Investicijskem programu, ki je bil dokončan v novembru 2023 ni in ne more biti nobenega »podatka, ki je (bil) pridobljen zaradi (morebitnega) kazenskega pregona«. Ali ima tudi NPU probleme s časom oziroma datumi se sprašuje prosilec. Vsem je tudi jasno, da je Investicijski program pri organu videlo zelo veliko ljudi in je bil zagotovo posredovan v elektronski obliki, bi moralo skoraj vsakemu biti jasno, da imajo zagotovo vsi, ki bi jim škodoval v kazenskem postopku. Če bi bilo karkoli notri, pa preverjeno ni in ne more biti. Poleg tega organ ni opravil svojega dela. Ker organ ima Investicijski program iz novembra 2023 bi moral samostojno pregledati in sam oceniti, ali je v njem res kaj takšnega, kar bi bilo morebiti pridobljeno za potrebe »(morebitnega) kazenskega pregona«. Pri čemer se ve, da se je preiskava začela decembra 2023 ali januarja 2024, hišne preiskave pa v marcu 2024. Organ se ne more sklicevati na zahtevo NPU, ker je ta v zadnjih dopisih (za razliko od prvega) samo »predlagal«, da se dokument ne posreduje. Torej je jasno, da je odločitev prepustil organu. Ker prosilec ve, kaj je v Investicijskem programu, verjame, da se bo končno prebila popolnoma nedopustna blokada posredovanja informacij javnega značaja. To misli še posebej zato, ker je končno razkrinkal početje NPU, ko je v dopisu organu predlagal tudi, da se kot IJZ ne posreduje »revizija revizije« Urada za nadzor proračuna, ki ga je Urad mirno posredoval in notri zagotovo ni podatka, ki bi lahko vplival na »(morebitni) kazenski pregon«. V prilogi prosilec pošilja poročilo Urada za nadzor proračuna in dopis NPU. Ob tem dodaja, da je imel možnost vpogleda tudi v Poročilo notranje revizije Ministrstva za pravosodje in tudi tam ni nobenega osebnega podatka ali česarkoli, kar bi škodovalo preiskavi NPU. Tako je prosilec res prepričan, da gre za zavestno blokado posredovanja relevantnih podatkov o nesporno nezakonitem ravnanju (ob tem pripominja, da je to ugotovitev Računskega sodišča in ne prosilčeva), ki je povzročila škode od 3 do 6 milijonov evrov. Prosilec predlaga, da IP pritožbi ugodi in da mu posreduje revizijsko poročilo o nakupu stavbe na naslovu Litijska cesta 51, Ljubljana.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-121/2024-2030-7 z dne 19. 12. 2024, poslal v odločanje IP. Ob tem organ navaja, da ima v reševanju več zadev prosilca, v katerih zahteva dokumentacijo v zvezi z nakupom stavbe na naslovu Litijska cesta 51, Ljubljana. Ob tem dodaja, da bo v zvezi z navedbo prosilca v obravnavani pritožbi, da zahteva revizijsko poročilo, pozval prosilca, ali podaja tudi pritožbo zoper odločbo organa št. 090-120/2024-2 z dne 4. 12. 2024, katere predmet je bilo odločanja o navedenem poročilu. Organ prav tako navaja, da gre dejansko za tretjo zahtevo prosilca po investicijskem programu in dokumentu identifikacije investicijskega projekta, o katerih je tudi že IP odločal v pritožbenem postopku. Dokumentacije zaradi obsežnosti organ ni posredoval ponovno. Zahtevana dokumentacije je bila IP posredovana ob obravnavi pritožbe zoper odločbo organa št. 090-24/2024-7 z dne 5. 3. 2024, ki je bila zavrnjena z določbo IP št. 090-104/2024/11 z dne 30. 4. 2024. Organ je pritožbi priložil zaprosilo za mnenje NPU in njegov odgovor.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti sklep v delu, v katerem ga prosilec izpodbija. Sklep tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, da se prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov ne omogoči na podlagi izjeme od prostega dostopa po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, saj je ugotovil, da se pravno in dejansko stanje od tedaj, ko je z odločbo zavrnil prosilčevo zahtevo ni spremenilo, zato je v obravnavanem primeru zahtevo zavrgel.

(7) Med organom in prosilcem pa ni sporno, da je organ o prosilčevi zahtevi oziroma dokumentih, ki jih zahteva, in sicer o Investicijskem programu in Dokumentu identifikacije investicijskega projekta iz decembra 2023, ki se nanaša na nakup nepremičnine na lokaciji Litijska cesta 51 v Ljubljani, že odločal in sicer je z odločbo št. 090-24/2024-2030-7, z dne 5. 3. 2024, v celoti zavrnil prvo zahtevo za posredovanje navedenih dokumentov zaradi izjeme iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilčeva pritožba zoper navedeno odločbo je bila zavrnjena z odločbo IP št. 090-104/2024/11, z dne 30. 4. 2024. Drugo prosilčevo zahtevo z dne 26. 7. 2024 je organ zavrnil z odločbo št. 090-94/2024-2030-4, z dne 9. 8. 2024, ki pa je bila nato z odločbo IP št. 090-315/2024/3, z dne 26. 9. 2024 odpravljena in zahteva prosilca na podlagi prvega odstavka 129. člena ZUP s sklepom zavržena. Da gre za zahtevo, s katero prosilec ponovno zahteva iste dokumente navaja v zahtevi tudi sam prosilec.

(8) ZUP v četrti točki prvega odstavka 129. člena določa, da organ najprej preizkusi zahtevo in jo s sklepom zavrže, če je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno, pa je stranka pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, enako pa ravna, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Za primere, ko je bilo o isti upravni zadevi že pravnomočno odločeno, če je bila izdana zavrnilna odločitev, mora organ preveriti, ali se je dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, spremenila. V primeru, da se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenila, lahko takšno zahtevo zavrže. Ker je prosilec s pritožbo nasprotoval ugotovljenemu dejanskemu stanju oziroma napravljenemu pravnem zaključku o obstoju izjeme, se je IP najprej opredelil do obstoja ugotovljenih razlogov zaradi katerih je organ zahtevo zavrnil.

Izjema varstva kazenskega postopka

(9) Po navedeni izjemi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Kumulativno morata biti torej izpolnjena dva pogoja, in sicer da je podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim ter da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. Pri tem je treba upoštevati še 13. člen Uredbe, na podlagi katerega mora organ, če prejme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. Iz vsebine izpodbijane odločbe izhaja, da je NPU z dopisom št. 2311-41/2024/1 (227-15) z dne 10. 1. 2024 organ zaprosil za pridobitev dokumentacije glede nakupa poslovnih prostorov za potrebe pravosodnih organov v Ljubljani, in sicer: vso razpoložljivo dokumentacijo, s katero razpolaga in se nanaša na nakup poslovnih prostorov - nove stavbe, v katero bi se preselila upravno, delovno in socialno ter višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani, za uspešno izvedbo policijskih nalog, določenih z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije. Iz evidentiranega gradiva je nadalje razvidno, da je organ vso razpoložljivo dokumentacijo posredovalo NPU z dopisom št. 352-36/2023-2030-54 z dne 12. 1. 2024, kasneje še z dopisoma št. 352-36/2023-2030-66, z dne 2. 2. 2024 in št. 352-36/2023-2030-72 z dne 15. 2. 2024. Organ je tako na podlagi 13. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22, v nadaljevanju: Uredba), NPU zaprosil za obrazloženo mnenje. NPU je z dopisom št. 2300/4079944/2277456/12323484/2024 (1913721), z dne 26. 1. 2024 posredoval mnenje, iz katerega izhaja, da vodi predkazenski postopek, ki se nanaša na nakup poslovne stavbe, del katerega je tudi proučevanje celotne prejete dokumentacije, zato sporoča, da bi razkritje vsebine dokumentacije, ogrozilo in škodovalo izvedbi njihovih predkazenskih postopkov. V dokumentaciji so namreč tudi osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov in podatki, ki so pridobljeni zaradi (morebitnega) kazenskega pregona. Iz odločbe IP št. 090-104/2024/11, z dne 30. 4. 2024, nadalje izhaja, da je IP z dopisi št. 090-104/2024/3 z dne 3. 4. 2024, št. 090-104/2024/6 z dne 17. 4. 2024 in št. 090-104/2024/8 z dne 25. 4. 2024, prav tako zaprosil za mnenje NPU, upoštevaje 13. člen Uredbe. Iz mnenja NPU, št. 2300/4079944/2277456/12505975/2024 (2957360) z dne 24. 4. 2024, izhaja, da NPU aktivno vodi predkazenski postopek, ki se nanaša na nakup predmetne poslovne stavbe, del katerega je tudi preučevanje zahtevane dokumentacije. Vsled navedenega bi po mnenju NPU z razkritjem vsebine dokumentacije vsekakor lahko ogrozili in škodovali nadaljnji uspešni izvedbi predkazenskega postopka, kot tudi morebitnemu kasnejšemu kazenskem postopku. Škoda, ki izvira iz razkritja osebnih podatkov posameznikov, ki so navedeni v dokumentaciji v različnih vlogah, kot pripravljavci gradiv, naslovniki, odločevalci itd., ali iz razkritja posameznih sprejetih odločitev, kot so te razvidne iz zadevne dokumentacije, bi lahko bistveno vplivala na izjave prič ali drugih udeležencev predkazenskega oziroma kazenskega postopka. Posamezna dejstva, ki jih vsebuje predmetna dokumentacija, služijo po navedbah NPU kot podlaga za nadaljnje operativne aktivnosti. Razkritje slednjih bi lahko bistveno zmanjšalo učinkovitost in uspešnost nadaljnjega predkazenskega postopka, oziroma bi ga močno oviralo. Glede na navedeno NPU predlaga, naj IP v skladu s svojimi pristojnostmi v celoti zavrne pritožbo prosilca do zahtevane dokumentacije, saj so v dokumentaciji tudi podatki, ki so kot izjema določeni v 6. členu ZDIJZ, in sicer osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, in podatki, ki so pridobljeni zaradi (morebitnega) kazenskega pregona. V zadevi št. 090-94/2024-2030 je organ ponovno dne 1. 8. 2024 NPU zaprosil za podajo obrazloženega mnenja za dokumente, ki jih zahteva prosilec. NPU je v dopisu št. 2300/4079944/2277456/12707364/2024 (2957360), z dne 6. 8. 2024, navedel, da še vedno izvaja posamezna preiskovalna dejanja, skladno z Zakonom o kazenskem postopku, proučuje dokumentacijo in izpolnjuje sodne odredbe. Posledično predmetni predkazenski postopek ni zaključen, zato bi razkritje vsebine zahtevane dokumentacije lahko ogrozilo in škodovalo nadaljnji uspešni izvedbi predkazenskega postopka.

(10) V predmetnem postopku pa je organ z dopisom št. 090-121/2024-2030-2 z dne 28. 11. 2024, o čemer se je prepričal IP z vpogledom v obravnavani dokument, NPU ponovno zaprosil za podajo obrazloženega mnenja za oba zahtevana dokumenta in sicer Investicijski program iz decembra 2023 oziroma Dokument identifikacije investicijskega projekta iz decembra 2023. NPU je v dopisu št. 2300/4079944/2277461/12972617/2024 (1913721) z dne 12. 12. 2024, ki ga je organ prejel 17. 12. 2024, navedel, da NPU še vedno vodi predkazenski postopek, ki se nanaša na nakup poslovne stavbe na naslovu Litijska cesta 51 v Ljubljani, del katerega je tudi preučevanje predmetnih dokumentov, in sicer Investicijski program iz decembra 2023 oziroma Dokument identifikacije investicijskega projekta iz decembra 2023. Razkritje vsebine teh dokumentov bi lahko ogrozilo in škodovalo nadaljnji uspešni izvedbi predkazenskega postopka. NPU zato predlaga, da se kot v predhodnih obrazloženih mnenjih, zahteva prosilca v celoti zavrne, saj so v zahtevanih dokumentih tudi podatki, ki so kot izjema določeni v 6. členu ZDIJZ, torej podatki, ki so pridobljeni zaradi (morebitnega) kazenskega pregona, in bi njihovo razkritje lahko škodovalo nadaljnji uspešni izvedbi predkazenskega postopka.

(11) Upoštevaje navedeno IP sledi ugotovitvi organa, da se zahtevani dokumenti nahajajo v odprti zadevi predkazenskega postopka, s čimer je izkazan obstoj prvega pogoja za obstoj navedene izjeme, prav tako pa je NPU pojasnil in argumentiral posledice razkritja dokumentacije in je tako izkazan tudi nastanek škodljivih posledic za sam potek predkazenskega postopka. IP pritrjuje organu, da je v obravnavanem primeru podana izjema varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(12) IP ob tem poudarja, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo predkazenskega postopka verodostojno oceni le organ, ki ta postopek vodi, in to je v obravnavanem primeru NPU. Ob navedenem pa IP pripominja, da je dokazni postopek, ki se izvaja v okviru preiskave, dinamičen in o njem ni mogoče vnaprej predvideti procesnih in dejanskih situacij. Do samega zaključka preiskave je nemogoče z gotovostjo predvideti oziroma ugotoviti, kateri del od zahtevanih dokumentov so ali niso pomembni za nadaljnji postopek. Določen dokument je lahko v trenutni fazi postopka povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov. Tudi iz prakse Upravnega sodišča (npr. sodba št. I U 54/2017-16 z dne 4. 7. 2018, tč. 8) izhaja, da če gre za organ, ki je v določeni fazi pristojen za vodenje kazenskega postopka, ta lahko strokovno oceni, kdaj bi lahko razkrije določenega dokumenta škodovalo tej fazi kazenskega postopka, in po oceni Upravnega sodišča ni razlogov, da bi se v takšno strokovno mnenje dvomilo. Po mnenju Upravnega sodišča bi IP lahko zavrnil strokovno oceno v primeru, če bi iz njene vsebine izhajalo nekaj, kar je očitno nerazumno. Ker iz strokovne ocene NPU ne izhaja, da bi bila očitno nerazumna, IP nima podlage, da bi v konkretnem primeru dvomil vanjo. IP s tem v zvezi meni, da je v trenutku, ko poteka predkazenski postopek, večjega pomena od prostega dostopa do zahtevanih informacij to, da ta postopek poteka nemoteno. Prav tako je Upravno sodišče potrdilo tudi dejstvo, da je za potek postopka, v katerem ima ena stran izrazit interes, da prikrije dejansko stanje, ključno, da ima druga stran možnost, da vsebine pridobljenih dokazov ne razkrije takoj. To je lahko pomemben element strategije odkrivanja in dokazovanja kaznivih dejanj (npr. sodba št. I U 930/2019-18 z dne 20. 5. 2020, 52. točka obrazložitve). Nerelevantne so tako navedbe prosilca, ki se nanašajo na to, da bi organ oziroma IP morala oceniti, ali je podana škoda za tek predkazenskega postopka. Prav tako pa za obravnavani primer niso relevantne pritožbene navedbe prosilca o ravnanju določenega drugega organa in (ne)upoštevanja mnenja NPU, saj to ni predmet obravnavanega pritožbenega postopka.

(13) Po določbi 4. točke prvega odstavka 129. člena ZUP organ s sklepom zavrže zahtevo, če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo. Ker je bilo o dostopu do v tem postopku zahtevane celotne dokumentacije že pravnomočno odločeno, dejansko stanje pa se ni spremenilo, je organ pravilno zahtevo prosilca z dne 20. 11. 2024, skladno s 4. točko prvega odstavka 129. člena ZUP, zavrgel s sklepom. IP je tako pritožbo prosilca zoper izpodbijani sklep organa kot neutemeljeno zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP.

(14) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka odločbe).

(15) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločitev ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločitve na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke