prosilec - Ministrstvo za pravosodje

POVZETEK;

Prosilec je od Ministrstva za pravosodje za v zahtevi poimensko navedeno osebo zahteval podatke iz kazenske evidence. Organ je njegovo zahtevo zavrnil, zaradi varstva osebnih podatkov. IP je odločitvi organa sledil, ker je v pritožbenem postopku ugotovil, da gre za t.i. posebne vrste osebnih podatkov in da za posredovanje zahtevanih osebnih podatkov kot informacij javnega značaja v konkretni zadevi ni podane pravne podlage. Ob tem IP ni sledil pritožbenim navedbam prosilca, da morajo biti ti podatki prosto dostopni javnosti, ker gre za osebne podatke javne uslužbenke, ki so v zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta v javnem zavodu. Veljavne pravne podlage namreč tretjim osebam, to je javnosti, ne dajejo podlage za neposreden dostop do podatkov iz kazenske evidence, ki jo na podlagi ZIKS-1 vodi organ, določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ pa v obravnavani zadevi ne pride v poštev, ker zahtevani podatki pri organu niso v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-438/2024/3

Datum: 9. 12. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi ……..(v nadaljevanju: prosilec) z dne 5. 11. 2024, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-107/2024-2030-2 z dne 29. 10. 2024, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca …. zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, št. 090-107/2024-2030-2 z dne 29. 10. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

Prosilec je dne 9. 10. 2024 pri organu vložil zahtevo za kopijo potrdila za……….., ki ga je izdalo Ministrstvo za pravosodje, in sicer da ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot 6 mesecev ter potrdilo, da ni bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost. Pojasnjuje, da je bila imenovana zaposlena na delovno mesto pri………….., ki je bilo objavljeno na Zavodu RS za zaposlovanje ………in da je bilo za navedeno delovno mesto treba predložiti zgoraj navedena potrdila kot dokazila o izpolnjevanju pogojev. Dodaja, da zahtevana potrdila želi za omenjeno osebo za obdobje do……………, ko niso bila starejša več kot 6 mesecev, torej v obdobju med……………..

O zahtevi prosilca je organ dne 29. 10. 2024 izdal odločbo št. 090-107/2024-2030-2 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi je med drugim pojasnil, da zahtevana informacija izvira iz njegovega delovnega področja, je pa zahtevo prosilca treba zavrniti zaradi varstva osebnih podatkov, ker gre za izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navaja definicijo osebnih podatkov po Splošni uredbi o varstvu podatkov ter opozarja na 10. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov, po katerem se obdelava osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški ali s tem povezanimi varnostnimi ukrepi izvaja le pod nadzorom uradnega organa ali če obdelavo dovoljuje pravo Unije ali pravo državne članice, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. Sklicuje se na 10. člen ZVOP-2 in pojasnjuje, da se podatki o vpisu ali izbrisu v ali iz kazenskih evidenc in prekrškovnih evidenc ter prenosi teh podatkov obravnavajo kot posebne vrste osebnih podatkov v skladu s prvim in drugim odstavkom 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Dalje navaja, da je področni zakon v smislu 6 člena točke c in 10. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1), ki kazenske evidence ureja v 250.a členu ter določa, da organ posreduje podatke iz kazenskih evidenc o neizbrisani obsodbi državnim organom, organom lokalnih samoupravnih skupnosti in nosilcem javnih pooblastil, na obrazloženo zahtevo pa tudi pravnim osebam in zasebnim delodajalcem, če še trajajo pravne posledice obsodbe ali varnostni ukrepi in če imajo te osebe za prejem podatkov upravičen, na zakonu utemeljen interes. Podatki iz evidence izbrisanih obsodb za kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost se dajo na upravičeno zahtevo ustanov, društev ali skupin, ki so jim otroci in mladoletniki zaupani v učenje, vzgojo, varstvo ali v oskrbo (osmi odstavek 250.a člena ZIKS-1). V zvezi z zahtevo prosilca organ ugotavlja, da ta pridobitev informacije utemeljuje s tem, da je oseba, v zvezi s katero prosi za potrdilo o nekaznovanosti, javna uslužbenka, in gre torej posledično za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta v javnem zavodu. Vendar organ ob tem poudarja, da ni bil tisti, ki je vodil postopek glede zasedbe prostega delovnega mesta, in torej nima podatka o tem, ali je kandidatka javnemu zavodu predložila zahtevano potrdilo in ali zahtevan dokument obstaja ali ne obstaja. S tem podatkom naj bi razpolagal javni zavod, torej delodajalec, ker prosilec navaja, da je morala kandidatka njemu predložiti potrdilo. Organ še navaja, da sicer upravlja kazensko evidenco, vendar nima pravne podlage, da bi iz nje prosilcu posredoval zahtevani podatek za poimensko navedeno osebo, ker gre za varovane osebne podatke. Če bi prosilcu posredoval zahtevane podatke le na podlagi imena in priimka (kot zahteva prosilec), bi s tem obenem lahko razkril varovane osebne podatke tretjih oseb, ki bi lahko bile vpisane v kazensko evidenco z enakim imenom in priimkom. Po drugih podatkih glede na zahtevo prosilca organ posameznice namreč ne more identificirati, podatka, da gre za javno uslužbenko, pa v kazenskih evidencah ne vodi. Posledično je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Organ je odločil tudi, da posebni stroški v postopku niso nastali.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 5. 11. 2024 vložil pritožbo. Ne strinja se z zavrnitvijo dostopa. Meni, da pri njegovi zahtevi sploh ne gre za osebne podatke. Ponovno navaja, da gre za preverjanje pogojev za zasedbo delovnega mesta v javnem zavodu, za katerega je bilo v razpisu določeno, da so obvezne priloge tudi zahtevana potrdila. Zavrača argument organa, da bi mu lahko na ta način razkril varovane osebne podatke tretjih oseb, ki bi lahko bile vpisane v kazensko evidenco z enakim imenom in priimkom. Osebni podatki ga ne zanimajo, zanima ga le datum izdaje potrdila v zahtevanem obdobju 6 mesecev, če je bilo s strani organa za to obdobje potrdilo izdano.

Pritožbo prosilca je organ dne 18. 11. 2024 posredoval v odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, niti ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v njegovo delovno področje v smislu 4. člena ZDIJZ. Sporno je, ali je organ zahtevo prosilca pravilno zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, to je izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

IP ugotavlja, da je organ v izpodbijani odločbi pravilno ugotovil, da prosilec zahteva osebne podatke ter je s tem v zvezi pravilno navedel tudi zakonsko podlago, torej definicijo osebnega podatka, definicijo obdelave osebnih podatkov ter pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov po ZVOP-2, Splošni uredbi o varstvu podatkov ter  ZIKS-1, česar IP, v izogib ponavljanju, ponovno ne navaja.

Ker je vsak podatek, ki se nanaša na posameznika, osebni podatek, dalje ni mogoče slediti pritožbenim navedbam prosilca, da ni zahteval osebnih podatkov in da ga ti ne zanimajo. Tudi zgolj podatek o tem, ali je bilo točno določeni posameznici (ki jo prosilec v zahtevi navaja z imenom in priimkom) posredovano potrdilo o določenih dejstvih iz kazenske evidence, je njen osebni podatek, ki ga varuje ZVOP-2 in Splošna uredba o varstvu podatkov. V zvezi s tem je organ v izpodbijani odločbi pravilno izpostavil 9. in 10. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov in 10. člena ZVOP-2 ter ugotovil dejstvo, da so osebni podatki iz kazenske evidence posebna vrsta osebnih podatkov, za katere pri obdelavi veljajo strožja pravila.

10. člen ZVOP-2 namreč določa, da se podatki o vpisu ali izbrisu v ali iz kazenskih evidenc in prekrškovnih evidenc ter prenosi teh podatkov obravnavajo kot posebne vrste osebnih podatkov v skladu s prvim in drugim odstavkom 9. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov. Zakon določi namen obdelave, vključno s povezovanjem, ki mora biti v javnem interesu, vrste podatkov, ki se obdelujejo, posameznike, na katere se nanašajo osebni podatki, subjekte, ki se jim osebni podatki lahko razkrijejo, namene, za katere se lahko razkrijejo, omejitve namena ter rok hrambe, vključno z ukrepi za zagotovitev zakonite in poštene obdelave.

9. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov v prvem odstavku ob tem pravi, da je obdelava teh podatkov prepovedana, razen v naslednjih, taksativno navedenih primerih (drugi odstavek), ko se ti podatki izjemoma lahko obdelujejo:

a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je dal izrecno privolitev v obdelavo navedenih osebnih podatkov za enega ali več določenih namenov, razen kadar pravo Unije ali pravo države članice določa, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne sme odstopiti od prepovedi iz odstavka 1;

b) obdelava je potrebna za namene izpolnjevanja obveznosti in izvajanja posebnih pravic upravljavca ali posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na področju delovnega prava ter prava socialne varnosti in socialnega varstva, če to dovoljuje pravo Unije ali pravo države članice ali kolektivna pogodba v skladu s pravom države članice, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za temeljne pravice in interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;

c) obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali drugega posameznika, kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, fizično ali pravno ni sposoben dati privolitve;

d) obdelavo v okviru svojih zakonitih dejavnosti z ustreznimi zaščitnimi ukrepi izvaja ustanova, združenje ali katero koli drugo neprofitno telo s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem in pod pogojem, da se obdelava nanaša samo na člane ali nekdanje člane telesa ali na osebe, ki so v rednem stiku z njim v zvezi z njegovimi nameni, ter da se osebni podatki ne posredujejo zunaj tega telesa brez privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;

e) obdelava je povezana z osebnimi podatki, ki jih posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, sam objavi;

f) obdelava je potrebna za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov ali kadar koli sodišča izvajajo svojo sodno pristojnost;

g) obdelava je potrebna iz razlogov bistvenega javnega interesa na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki;

h) obdelava je potrebna za namene preventivne medicine ali medicine dela, oceno delovne sposobnosti zaposlenega, zdravstveno diagnozo, zagotovitev zdravstvene ali socialne oskrbe ali zdravljenja ali upravljanje sistemov in storitev zdravstvenega ali socialnega varstva na podlagi prava Unije ali prava države članice ali v skladu s pogodbo z zdravstvenim delavcem ter zanjo veljajo pogoji in zaščitni ukrepi iz odstavka 3;

i) obdelava je potrebna iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja, kot je zaščita pred resnimi čezmejnimi tveganji za zdravje ali zagotovitev visokih standardov kakovosti in varnosti zdravstvenega varstva ter zdravil ali medicinskih pripomočkov, na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito pravic in svoboščin posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zlasti varovanje poklicne skrivnosti;

j) obdelava je potrebna za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1) na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki.

Po skrbnem pregledu zgoraj navedenih pravnih podlag in upoštevaje okoliščine konkretnega primera ter izhajajoč iz ugotovitve, da gre za t.i. posebne vrste osebnih podatkov, je IP sledil odločitvi organa v izpodbijani odločbi, da za posredovanje zahtevanih osebnih podatkov kot informacij javnega značaja v konkretni zadevi ni podane pravne podlage. Ob tem IP ne more slediti pritožbenim navedbam prosilca, da morajo biti ti podatki prosto dostopni javnosti, ker gre za osebne podatke javne uslužbenke, ki so v zvezi z ugotavljanjem izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta v javnem zavodu. V prejšnjem odstavku citirane pravne podlage namreč tretjim osebam, to je javnosti, ne dajejo podlage za neposreden dostop do podatkov iz kazenske evidence, ki jo na podlagi ZIKS-1 vodi organ, določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ pa v obravnavani zadevi ne pride v poštev, ker zahtevani podatki pri organu niso v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca. IP se namreč strinja z ugotovitvijo organa v izpodbijani odločbi, da organ izpolnjevanja morebitnih pogojev za delovno mesto v obravnavanem primeru ne more presojati, to lahko ugotavlja le delodajalec v okviru postopka sklenitve pogodbe o zaposlitvi z imenovano, posledično mora s temi dokazili razpolagati in jih presojati delodajalec (in ne organ). IP je tako ugotovil, da v konkretnem primeru zahtevane informacije ne predstavljajo podatkov, ki bi bili neposredno povezani s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pojma »poraba javnih sredstev« in »podatki, povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca«, sta odprta pravna pojma, ki ju je v vsakem posameznem primeru treba zapolniti z vsebino. Zato pomena omenjenih pravnih pojmov ni mogoče kar pavšalno primerjati s preteklo prakso IP, ampak je treba normo presojati od primera do primera, glede na vse okoliščine konkretnega primera. Kot že navedeno, je pri tem treba upoštevati načelo sorazmernosti, kar pomeni, da je treba v vsakem primeru posebej skrbno pretehtati, ali je zaradi varstva javne koristi oziroma pravic drugih dopustno poseči v določeno pravico in v kolikšnem obsegu. Na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ so praviloma javni tisti podatki, ki so neposredno povezani s porabo javnih sredstev ali z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, ne pa tudi tisti podatki, ki so s tem povezani zgolj posredno. Bistveno za presojo v konkretnem primeru je, da gre za posebne vrste osebnih podatkov, pri čemer ti pri organu niso neposredno povezani z delovnim razmerjem javnega uslužbenca.

K razlogom, da je treba dostop v obravnavanem primeru zavrniti, IP utrjuje tudi utemeljen zadržek organa, da podatkov, ki niso točni (torej, če npr. ne ve, na katero osebo točno se nanašajo, ker je ne more enoznačno identificirati), iz kazenske evidence ne sme posredovati. K temu ga zavezuje načelo točnosti in ažurnosti, ki je eno temeljih načel pri obdelavi osebnih podatkov (5. člen Splošne uredbe o varstvu podatkov). Iz določbe tretjega odstavka 250.a člena ZIKS-1 ob tem izhaja, da organ v kazenski evidenci ne vodi podatka o zaposlitvi oseb, ki se vodijo v evidenci, kar pomeni, da s podatkom o tem, ali je nekdo kot javni uslužbenec zaposlen v javnem sektorju, ne razpolaga. Tudi to IP utrjuje k sklepu, da je treba dostop v obravnavanem primeru zavrniti.

Upoštevaje vse zgoraj navedeno je IP zaključil, da je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, treba zavrniti in potrditi izpodbijano odločbo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 8/2000 s spremembami in dopolnitvami; ZUT) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke