prosilec - Ministrstvo za pravosodje

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilke za posredovanja potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu iz razloga izjeme varovanih osebnih podatkov in potrdila o znanju slovenskega jezika iz razloga, da z dokumentom ne razpolaga. IP po preučitvi pritožbe ugotavlja, da organ dejansko ne razpolaga s potrdilom o znanju slovenskega jezika, glede potrdila o opravljenem izpitu  pa IP ugotavlja, da zgolj podatek o imenu in priimku posameznika ni dovolj, da bi lahko osebo poiskali v dotični evidenci, saj bi za to potrebovali vsaj še podatek, pod katerim imenom je opravljala izpit, rojstne podatke ali datum/leto opravljanja izpita.  Za posredovanje vsakega osebnega podatka s strani upravljavca v javnem sektorju, je potrebna zakonska podlaga, ki pa v konkretnem primeru ni podana. Noben zakon namreč ne določa, da so podatki o opravljenih pravniških državnih izpitih, ki jih organ vodi na podlagi Zakona o pravniškem državnem izpitu (ZPDI) in Pravilnika o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu, javni za vse kandidate, ki so izpit uspešno opravili. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-398/2024/2

Datum: 21. 10. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18, 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 5. 10. 2024, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-103/2024-2030-2, z dne 20. 9. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.   Pritožba prosilke z dne 5. 10. 2024 zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, št. 090-103/2024-2030-2, z dne 20. 9. 2024, se zavrne.

2.   Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Organ je dne 17. 9. 2024 prejel zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero prosilka zahteva posredovanje potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu za odvetnika … in potrdilo, da odvetnik … obvlada slovenski jezik.

Organ je o zahtevi prosilke dne 20. 9. 2024 odločil z odločbo št. 090-103/2024-2030-2 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilke zavrnil iz razloga varovanih osebnih podatkov iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je v obrazložitvi odločbe povzel zakonske določbe glede informacije javnega značaja in izjeme varovanih osebnih podatkov. Ob tem je organ navedel, da Zakon o odvetništvu določa, da Odvetniška zbornica vodi imenik odvetnikov, ki je javen in prosto dostopen, ter v katerega so vpisani odvetniki, ki izpolnjujejo pogoje iz 25. člena Zakona o odvetništvu, med drugim tudi to, da imajo opravljen pravniški državni izpit in da aktivno obvladajo slovenski jezik. Organ je obrazložil, da zgolj na podlagi iskalnega kriterija »ime in priimek«, brez dodatnih identifikacijskih podatkov (rojstni datum, datum opravljanja izpita) v evidenci o opravljenem pravniškem državnem izpitu ne more preveriti ali potrditi, ali gre za podatke o odvetniku, ki jih zahteva prosilka. V evidenci se namreč ne nahajajo podatki o zaposlitvi po izpitu, ne glede na to, ali gre za zaposlitev v javnem ali zasebnem sektorju, prav tako so v evidenci navedeni vsi posamezniki, ki so opravili izpit, ne glede na to, ali so bili potem izvoljeni v sodniško ali tožilsko funkcijo ali opravljajo odvetniški poklic. Zgolj na podlagi imena in priimka organ ne more natančno identificirati posameznika. Prav tako organ ne vodi posebne evidence o znanju slovenskega jezika, zato s takim dokumentom ne razpolaga in se v tem delu zahteva zavrne iz razloga prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.

Prosilka je zoper izpodbijano odločbo vložila pritožbo dne 5. 10. 2024, v kateri navaja, da sta tako IP kot Upravno sodišče večkrat odločila, da je treba informacijo javnega značaja tolmačiti širše. Njena zahteva se nanaša na odvetnika iz Izole, katerega se lahko v imeniku odvetnikov najde samo po imenu in priimku. Prav tako se odvetnik strinja, da prosilka pridobi kopijo potrdila o opravljenem izpitu.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, skupaj z dokumentacijo zadeve, dne 9. 10. 2024, odstopil v odločanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

1.     Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilka izpodbija odločbo v celoti.

2.     Erga omnes dostopa do informacij javnega značaja

IP uvodoma pojasnjuje, da je treba v postopku glede dostopa do informacij javnega značaja upoštevati t.i. erga omnes učinek, kar pomeni, da odobritev dostopa ne učinkuje le proti konkretni prosilki, temveč učinkuje proti javnosti na splošno. V postopku po ZDIJZ namreč ni pomembno, kdo je prosilec in s kakšnim namenom zahteva informacije, saj dostop do informacij javnega značaja lahko zahteva prav vsakdo. Če bi torej katera druga oseba od organa zahtevala dostop do istih dokumentov, bi moral dostop dovoliti (oziroma zavrniti) pod enakimi pogoji, kot osebi, ki je v konkretnem primeru prosilka. Glede na navedeno so prosilkine osebne okoliščine, kot izhajajo iz prilog k pritožbi, za konkretni postopek nerelevantne. Prav tako so neutemeljene navedbe prosilke, da se odvetnik strinja, da prosilka pridobi zahtevana potrdila, saj iz pritožbe to ne izhaja.[1]

3.     Informacija javnega značaja in varovani osebni podatki

Informacija javnega značaja je po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva (v nadaljnjem besedilu: dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer informacija mora izvirati iz delovnega področja organa, organ mora z njo razpolagati ter nahajati se mora v materializirani obliki.

IP najprej glede zahtevanega potrdila, da odvetnik … obvlada slovenski jezik, ugotavlja, da organ s takim dokumentom ne razpolaga, saj ne vodi posebne evidence o znanju slovenskega jezika. Kot je že v svoji obrazložitvi pojasnil organ, so odvetniki vpisani v imenik odvetnikov, ki je javna in prosto dostopna evidenca, pri čemer so lahko vpisani le odvetniki, ki izpolnjujejo zakonske pogoje iz Zakona o odvetništvu (med drugim je naveden tudi pogoj o znanju slovenskega jezika). Glede na navedeno torej organ evidence o znanju slovenskega jezika, za osebe, ki so opravile pravniški državni izpit ne vodi, prav tako IP ni zaznal utemeljenih razlogov, da bi organ s tako evidenco dejansko razpolagal, zato IP ugotavlja, da je organ pravilno zavrnil zahtevo prosilke za posredovanje potrdila o znanju slovenskega jezika za odvetnika.

Dalje IP glede zahtevanega potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu za odvetnika … ugotavlja, da se je organ v izpodbijani odločbi primarno skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zato je IP izvedel preizkus, ali zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Splošna uredba o varstvu podatkov, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4(1) določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov »obdelava« pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje.

Glede na navedeno je torej osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa mora biti določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je oseba določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko, enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.

Na podlagi navedenih pravnih podlag IP ugotavlja, da podatek o tem, ali ima točno določen posameznik (ki ga je prosilka opredelila z imenom in priimkom in dejavnostjo, ki jo opravlja) opravljen pravniški državni izpit, nedvomno predstavlja osebni podatek. Tudi zaključek organa v izpodbijani odločbi, da gre za varovan osebni podatek, glede katerega ni zakonske podlage za posredovanje javnosti, je po oceni IP pravilen. Ob tem IP opozarja, da za posredovanje vsakega osebnega podatka, s strani upravljavca v javnem sektorju, potrebna zakonska podlaga, ki pa v konkretnem primeru ni podana. Noben zakon namreč ne določa, da so podatki o opravljenih pravniških državnih izpitih, ki jih organ vodi na podlagi Zakona o pravniškem državnem izpitu (ZPDI) in Pravilnika o programu sodniškega pripravništva in pravniškem državnem izpitu, javni za vse kandidate, ki so izpit uspešno opravili.

IP ugotavlja, da bi s posredovanjem potrdil o opravljenem pravniškem državnem izpitu, ki ustrezajo zahtevi zgolj po imenu in priimku, lahko razkrili osebne podatke morebitnih tretjih oseb, ki so morebiti opravile pravniški državni izpit pod istim imenom in priimkom in s tem posegli v varovane osebne podatke teh tretjih oseb. Kot določa 30. člen ZPDI, organ vodi evidenco, ki vsebuje določene osebne podatke,[2] nikjer pa ni določeno, da so kandidati po opravljenem pravniškem izpitu dolžni sporočati kasnejše spremembe podatkov. Tako v evidenci ostanejo podatki, ki so veljali ob vpisu v evidenco in se kasneje ne ažurirajo. Enolična povezava med posameznikom, za katerega se zahtevajo podatki, in posameznikom, ki je vpisan v evidenco, pa je možna zgolj z dodatnim identifikatorjem, npr. datumom in krajem rojstva ter datumom opravljanja izpita.

Kot je razvidno iz drugega odstavka 30. člena ZPDI, se v evidenci opravljanja pravniških državnih izpitov ne vodi podatka o delovnem mestu osebe, ki je opravila pravniški državni izpit, ne glede na zakonske določbe, da je pravniški državni izpit eden od pogojev za opravljanje poklica odvetnika. Zato podatek, da oseba opravlja odvetniško dejavnost in kje, ne zadostuje za enolično povezavo, kadar je oseba v vmesnem času spremenila katerega od osebnih podatkov (npr. osebno ime, stalno prebivališče). Iz navedenega izhaja, da zgolj podatek o imenu in priimku posameznika ni dovolj, da bi lahko osebo poiskali v dotični evidenci, saj bi za to potrebovali vsaj še podatek, pod katerim imenom je opravljala izpit, rojstne podatke ali datum/leto opravljanja izpita. IP v tem delu še dodaja, da organ po veljavni zakonodaji ni zavezan voditi ločene evidence o opravljenem pravniškem državnem izpitu za osebe, ki opravljajo odvetniški poklic, pri čemer IP ponovno poudarja, da pa so v imenik odvetnikov pri Odvetniški zbornici vpisani odvetniki, ki so opravili pravniški državni izpit.

IP dodaja, da zgolj dejstvo, da organ ne razpolaga z dodatnim, v tem primeru nujno potrebnim identifikatorjem, ki bi omogočil enolično prepoznavo posameznika, čigar podatki so vodeni v evidenci opravljanja pravniških državnih izpitov, ne pomeni, da ti posamezniki pravniškega državnega izpita niso opravili. Enako stališče je IP zavzel že v odločbi št. 090-78/2022/2 z dne 28. 3. 2022. Ob tem IP še pripominja, da ugotovitev tega postopka, da prosilcu zahtevanih podatkov organ ne more posredovati, v ničemer ne prejudicira zadeve, da s temi podatki, na način, kot jih je zahteval prosilec, ne razpolaga drug upravljavec.

4.     Sklepno

IP je zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Saša Benčič, univ. dipl. prav.

Svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Iz priloge k pritožbi izhaja, da odvetnik v svoji vlogi v postopku ugotovitve skupnega premoženja zakoncev ni nasprotoval prošnji prosilke, da sodišče pridobi zahtevana potrdila.

[2] Drugi odstavek 30. člena se glasi: “Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje osebne podatke kandidatov, ki opravljajo pravniški državni izpit: osebno ime; datum in kraj rojstva; stalno oz. začasno prebivališče;

podatek o obliki sodniškega pripravništva, ki jo je opravljal kandidat pred izpitom; podatek o višjem sodišču, na območju katerega se je kandidat usposabljal; datum izpita; podatke o tem, ali izpit opravlja prvič ali ga ponavlja;

uspeh in ocene, dosežene na izpitu.”