prosilec - Ministrstvo za pravosodje

POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilcu dostop do zahtevanega poročila zaradi varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, upoštevaje mnenje NPU. IP je v pritožbenem postopku sledil odločitvi organa, pri tem pa prav tako upošteval mnenje NPU, ki ga je organ pridobil na podlagi 13. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-290/2024/3      

Datum:  20. 8. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 26. 7. 2024, zoper odločbo REPUBLIKE SLOVENIJE, MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-86/2024-2030-2 z dne 17. 7. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 26. 7. 2024 zoper odločbo REPUBLIKE SLOVENIJE, MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE, št. 090-86/2024-2030-2 z dne 17. 7. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je 27. 6. 2024 zahteval posredovanje revizijskega poročila, za katerega je ministrica prejšnji dan sporočila, da bo na voljo kot informacija javnega značaja, ko bo ustrezno urejeno. Kot način seznanitve je navedel elektronsko obliko.

(2) Organ je z dopisom št. 090-77/2024-2030-2 z dne 4. 7. 2024 zaprosil Nacionalni preiskovalni urad (v nadaljevanju: NPU) za mnenje glede javnosti zahtevanega poročila, upoštevaje 13. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba). Prejel je namreč osem zahtev po dostopu do tega poročila.

(3) NPU je v odgovoru št. 2300/4079944/2277456/12657120/2024 (1913721) z dne 10. 7. 2024 navedel, da vodi predkazenski postopek, ki se nanaša na nakup poslovne stavbe na naslovu Litijska cesta 51 v Ljubljani, del katerega je tudi preučevanje predmetnega poročila. Razkritje vsebine tega poročila bi lahko ogrozilo in škodovalo nadaljnji uspešni izvedbi predkazenskega postopka. Organu je predlagal, da v skladu s 26. členom ZDIJZ v celoti zavrne zahteve prosilcev po posredovanju zadevnega poročila, saj so v njem tudi podatki, ki so kot izjeme določene v 6. členu ZDIJZ, in sicer osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, in podatki, ki so pridobljeni zaradi (morebitnega) kazenskega pregona.

(4) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-86/2024-2030-2 z dne 17. 7. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločbe je povzel zahtevo ter nato povzel svoje postopanje v zvezi s pridobitvijo mnenja NPU in mnenje NPU. V nadaljevanju je izpostavil določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da razpolaga z zahtevanim dokumentom, in sicer gre za Končno revizijsko poročilo RNR-01/2014 procesa nakupa poslovnih prostorov na Litijski cesti 51, Ljubljana. Organ je nato ugotavljal, ali obstaja katera od izjem po ZDIJZ ter v zvezi s tem izpostavil določbo 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Organ je pri odločitvi sledil navedbi NPU, da se dokument nahaja v odprti zadevi kazenskega pregona (s čimer je izkazan obstoj prvega pogoja za obstoj navedene izjeme), ter upošteval, da je NPU pojasnil in argumentiral, da bi razkritje dokumenta v fazi (pred)kazenskega postopka lahko ogrozilo in škodovalo izvedbi predkazenskih postopkov (s čimer je izkazan tudi nastanek škodljivih posledic za sam postopek in s tem tudi drugi pogoj za obstoj predmetne izjeme). Upoštevaje navedeno, je organ dostop do zahtevanega dokumenta zavrnil na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Dodal je, da je seznanjen s številnimi objavami medijev, ki naj bi razpolagali z zahtevanim poročilom, čeprav iz objav ni mogoče zagotovo ugotoviti, ali razpolagajo z osnutkom poročila ali t.i. končnim poročilom. Ne glede na navedeno pa je poudaril, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo predkazenskega postopka verodostojno oceni le organ, ki ta postopek vodi, to je v konkretnem primeru NPU, kot je to v odločbi št. 090-104/2024/11 z dne 30. 4. 2024 ugotovil tudi IP. Sledil je tudi ugotovitvi IP v omenjeni odločbi, da je dokazni postopek, ki se izvaja v okviru preiskave, dinamičen in o njem ni mogoče vnaprej predvideti procesnih in dejanskih situacij. Do samega zaključka preiskave je tako nemogoče z gotovostjo predvideti oziroma ugotoviti, kateri del zahtevanega dokumenta je ali ni pomemben za nadaljnji postopek. Določen dokument je lahko v trenutni fazi postopka povsem brez pomena, med postopkom pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov. Tako tudi organ meni, da je v trenutku, ko poteka predkazenski postopek, večjega pomena od prostega dostopa do zahtevanega dokumenta to, da predkazenski postopek poteka nemoteno. Pri presoji med interesom javnosti do razkritja dokumenta in zaščiti predkazenskega postopka oziroma pregona storilcev kaznivih dejanj, ki se prav tako izvaja v javnem interesu, je uradna oseba upoštevala zakonsko izjemo iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in zahtevo za dostop do dokumenta zavrnila

(5) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 26. 7. 2024. Meni, da je NPU zapisal nejasne oziroma nesmiselne razloge, da se dostop do zadevnega poročila zavrne. Ne zahteva namreč poročila, ki bi vsebovalo osebne podatke kogarkoli. Celo ministrica je v Odmevih povedala, da bodo službe »očistile« poročilo vseh osebnih podatkov. Meni, da v poročilu ni enega osebnega podatka, ki bi bil »pridobljen zaradi kazenskega pregona«, ker predkazenski postopek vodi NPU, poročilo pa je pripravila zaposlena pri organu. Pa tudi, če bi bil prejet v predkazenskem postopku, bi bili v predanem poročilu zagotovo prekriti. Prosilec tako ocenjuje, da ne gre za dokument, ki bi bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, ali postopka s prekrški in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Po njegovi oceni namreč zagotovo ni izpolnjen drugi (kumulativni) pogoj, torej da bi razkritje zahtevanega podatka škodovalo njegovi izvedbi. Ker torej NPU ni podal nobenega razloga ali relevantnega pojasnila o tem, da bi razkritje revizijskega dokumenta, ki je nastal pol leta po uvedbi predkazenskega postopka, lahko kakor koli vplivalo na potek preiskave, je sledenje organa željam NPU zagotovo napačno. Poudaril je še, da že iz povedanega izhaja, da NPU za takšno trditev ni navedel nobenega resnega in logičnega pojasnila. Prepričan je, da gre le za to, da se poročilo skrije pred javnostjo, ker je obremenjujoče za najvišje politike v državi. Takšno policijsko preprečevanje dostopa javnosti do relevantnih dokumentov je po njegovem mnenju nedopustno. Nadalje navaja, da je sklicevanje na izdano odločbo IP št. 090-104/2024/11 napačno, ker gre le za en dokument, ki povzema (navaja) dokumente in podaja mnenje, ali so bili morda kršeni kakšni postopki. Ocenjuje, da to nikakor ne more biti povezano s postopki v predkazenskem postopku, ki je bil sprožen pred pol leta. S citirano odločbo IP se sicer ne strinja, ker očitno IP ne ve, kaj je vsebina v dokumentih, ki jih je zahteval. V njih zagotovo ni popolnoma nič takšnega, kar bi lahko bilo uporabljeno pri obrambi potencialnih storilcev kaznivih dejanj. V bistvu se je že tedaj pokazala namera vodstva, da se pred javnostjo skrije, ali so bili ti dokumenti izdelani in sprejeti skladno s predpisanimi metodologijami, ali so vodilni to preverili ali pa so bili zavestno narejeni nestrokovno. Vendarle so le dokumenti in nič več, izdelalo pa jih je najeto podjetje za več kot 70.000 evrov. Ker gre torej pri sedanji zavrnitvi za očitno napačno odločitev organa, ki se skriva za dopis NPU, kjer ni naveden en relevanten argument za izdajo negativne odločbe, predlaga IP, da odpravi zavrnilno odločbo in organu naloži, da mu posreduje revizijsko poročilo o nakupu stavbe na Litijski 51.

(6) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-86/2024-2030-4 z dne 29. 7. 2024, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo, izpodbijano odločbo, zaprosilo in odgovor NPU ter tudi Končno revizijsko poročilo RNR-01/2014 procesa nakupa poslovnih prostorov na Litijski cesti 51, Ljubljana, št. 060-8/2024-2030-14 z dne 14. 6. 2024 (v nadaljevanju: Končno revizijsko poročilo).

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(7) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(8) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa, s katero mu je bil zavrnjen dostop do Končnega revizijskega poročila, v celoti.

(9) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanim poročilom razpolaga, saj ga je tudi posredoval IP. Pojem informacije javnega značaja je torej v obravnavanem primeru izpolnjen. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu dostop do Končnega revizijskega poročila zavrnil na podlagi izjeme od prostega dostopa po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Izjema varstva kazenskega postopka

(10) Po navedeni izjemi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Kumulativno morata biti torej izpolnjena dva pogoja, in sicer da je podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim ter da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. Pri tem je treba upoštevati še 13. člen Uredbe, na podlagi katerega mora organ, če prejme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. Organ je tako zaprosil za mnenje NPU, ki vodi predkazenski postopek v zvezi z nakupom poslovne stavbe na naslovu Litijska cesta 51 v Ljubljani, del katerega je tudi preučevanje predmetnega poročila. NPU je svoje mnenje podal v odgovoru št. 2300/4079944/2277456/12657120/2024 (1913721) z dne 10. 7. 2024, ki ga je IP povzel v uvodu obrazložitve te odločbe.

(11) Upoštevaje navedeno IP sledi ugotovitvi organa, da se Končno revizijsko poročilo nahaja v odprti zadevi kazenskega pregona (s čimer je izkazan obstoj prvega pogoja za obstoj navedene izjeme), pa tudi ugotovitvi, da bi razkritje dokumenta v fazi (pred)kazenskega postopka lahko ogrozilo in škodovalo izvedbi predkazenskih postopkov (s čimer je izkazan tudi nastanek škodljivih posledic za sam postopek in s tem tudi drugi pogoj za obstoj predmetne izjeme). IP pa pritrjuje tudi nadaljnjim argumentom organa, s katerimi utemeljuje, zakaj je v trenutku, ko poteka predkazenski postopek, večjega pomena od prostega dostopa do zahtevanega dokumenta to, da predkazenski postopek poteka nemoteno, ter se v izogib ponavljanju nanje tudi sklicuje. IP zaključuje, da je v obravnavanem primeru podana izjema varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ.

(12) IP ob tem poudarja, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo predkazenskega postopka verodostojno oceni le organ, ki ta postopek vodi, in to je v obravnavanem primeru NPU, kot je to izpostavil v izpodbijani odločbi že organ. Tudi iz prakse Upravnega sodišča (npr. sodba št. I U 54/2017-16 z dne 4. 7. 2018, točka 8) izhaja, da če gre za organ, ki je v določeni fazi pristojen za vodenje kazenskega postopka, ta lahko strokovno oceni, kdaj bi lahko razkrije določenega dokumenta škodovalo tej fazi kazenskega postopka, in po oceni Upravnega sodišča ni razlogov, da bi se v takšno strokovno mnenje dvomilo. Po mnenju Upravnega sodišča bi IP lahko zavrnil strokovno oceno v primeru, če bi iz njene vsebine izhajalo nekaj, kar je očitno nerazumno. Ker iz strokovne ocene NPU ne izhaja, da bi bila očitno nerazumna, IP nima podlage, da bi v obravnavanem primeru dvomil vanjo. Prav tako je Upravno sodišče potrdilo tudi dejstvo, da je za potek postopka, v katerem ima ena stran izrazit interes, da prikrije dejansko stanje, ključno, da ima druga stran možnost, da vsebine pridobljenih dokazov ne razkrije takoj. To je lahko pomemben element strategije odkrivanja in dokazovanja kaznivih dejanj (npr. sodba št. I U 930/2019-18 z dne 20. 5. 2020, 52. točka).

(13) Drugih izjem od prostega dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ.

Opredelitev do posameznih pritožbenih navedb

(14) V zvezi s pritožbenimi navedbami o javnih navedbah ministrice, da bo poročilo »očiščeno« osebnih podatkov in javno dostopno, IP navaja, da te navedbe za samo odločitev v obravnavanem primeru niso relevantne. IP je pri svoji odločitvi, v okviru svojih pristojnosti, izhajal iz določb ZDIJZ in Uredbe, sodne prakse ter mnenja pristojnega organa.

(15) Glede navedb prosilca, da se z odločbo IP št. 090-104/2024/11 z dne 30. 4. 2024 ne strinja, IP navaja, da je to povsem legitimna pravica prosilca in da je imel pravico zoper to odločbo IP vložiti tožbo. IP še dodaja, da iz navedene odločbe IP povsem jasno izhaja, da IP z zadevno dokumentacijo razpolaga, zato ne držijo navedbe prosilca, da IP ne pozna vsebine dokumentov. Iz odločbe pa jasno izhajajo tudi razlogi, zakaj je IP odločil zavrniti dostop do teh dokumentov. Kot izhaja tudi iz te odločbe IP, je namreč zdaj v ospredju varstvo nemotenega poteka predkazenskega postopka, kar ima po oceni IP večjo težo kot javnost zadevnega poročila. Pri tem ni bistvena obramba potencialnih storilcev kaznivih dejanj, kot to meni prosilec, ampak nemoten potek predkazenskega postopka (nemoteno zbiranje in zavarovanje dokazov, listinske dokumentacije, zaslišanje prič,…) kot celote. To seveda ne pomeni, da Končno revizijsko poročilo ne bo javno, ko pogoji za izjeme po ZDIJZ ne bodo več izpolnjeni.

(16) IP tudi ne more slediti pritožbenim navedbam prosilca, da zadevno poročilo ne more biti povezano s postopki v predkazenskem postopku, ki je bil sprožen pred pol leta. IP poudarja, da je pri pogoju izjeme varstva kazenskega pregona, da je »podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim«, bistveno to, da je dokument del dokumentacije, na podlagi katere se preiskuje v (pred)kazenskem postopku. Torej tudi v primeru, če je dokument postal del te dokumentacije po uvedbi predkazenskega postopka. Kazenski pregon v slovenskem pravnem redu sicer ni jasno definiran, iz določb Zakona o kazenskem postopku pa posredno izhaja, da gre za pregon storilcev kaznivih dejanj in drugih kaznivih ravnanj v najširšem smislu. Obsega vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po ZKP. Na podlagi navedenega IP ocenjuje, da je zakonodajalec pri sprejemu ZDIJZ s tem, ko je uporabil izraz kazenski pregon, dopustil možnost, da se po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ varujejo vsi podatki iz vseh faz postopka kazenskega pregona. Kot že navedeno, je namen te izjeme zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona, ki pa v obravnavani zadevi še teče.

Sklepno

(17) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(18) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke