prosilec - Ministrstvo za pravosodje

Številka: 090-37/2026/4

Datum: 27. 2. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDIJZ), drugega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 19. 1. 2026, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-105/2025-2030-3 z dne 8. 1. 2026, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.  Pritožbi prosilca z dne 19. 1. 2026 se ugodi in se odločba Ministrstva za pravosodje, št. 090-105/2025-2030-3 z dne 8. 1. 2026, odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati Poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in ravnanju z njimi, številka elaborata: 01-TS/6/12-25, dopolnitev 2, oktober 2025.

2.  V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

O zahtevi in izpodbijani odločbi

(1)            Prosilec je dne 5. 12. 2025 organ prosil, da mu posreduje Poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi.

(2)            Organ je zahtevo prosilca zavrnil z odločbo št. 090-105/2025-2030-3 z dne 8. 1. 2026, v kateri je ugotovil, da se zahteva nanaša na Poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi – dopolnitev 2, oktober 2025. Gre za dokument, ki se nanaša na projekt »Objekt za reševanje prostorske problematike Zavoda za prestajanje kazni zapora Ljubljana na lokaciji OPPN MOL 147 (območje vzhodne obvoznice in Litijske ceste)«. Organ je povzel 6. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in pojasnil, da je 12. 5. 2025 na Policijsko upravo Ljubljana posredoval poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi (poročilo takrat ni bilo potrjeno s strani inženirja in projektanta), skupaj z drugo dokumentacijo, v okviru naznanila suma storitve kaznivega dejanja. Organ je povzel mnenja Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani (v nadaljevanju: ODT LJ) št. Kt/20517/2025/AF z dne 10. 12. 2025, št. Ktpp/251/2024/AF z dne 5. 8. 2025 ter št. Kt/20517/2025/AF z dne 29. 10. 2025. ODT LJ je navedlo, da zadeva še vedno poteka v fazi predkazenskega postopka, da je dokumentacija del dokaznega gradiva. ODT LJ je poudarilo, da razlogi varstva interesov in uspešne izvedbe postopka še naprej zahtevajo zavrnitev zahteve prosilca za dostop do informacij javnega značaja, oziroma do evidenčnih listov o oddaji odpadkov v zahtevanih časovnih obdobjih, zaradi česar dostop do teh prosilcu ni mogoč do zaključka predkazenskega postopka. V svojem zadnjem odzivu ODT LJ še pojasnjuje, da bi v tej fazi predkazenskega postopka razkritje kakršnih koli informacij oziroma vsebine, ki je bila pridobljena ali sestavljena zaradi kazenskega pregona v obravnavani zadevi ali v zvezi z njim, lahko ogrozilo nemoteno nadaljnje zbiranje podatkov in obvestil, kar vse bi posledično vplivalo tudi na verodostojnost tako pridobljenih dokazov. Organ je sledil navedbi ODT LJ, da se tudi v predmetnem postopku zahtevani dokument nahaja v fazi predkazenskega postopka, torej gre za odprto zadevo kazenskega pregona (s čimer je izkazan obstoj prvega pogoja za obstoj navedene izjeme), prav tako pa je ODT LJ pojasnilo, da bi razkritje dokumentacije v tej fazi škodljivo vplivalo na predkazenski postopek (s čimer je izkazan tudi nastanek škodljivih posledic za sam postopek in s tem tudi drugi pogoj za obstoj predmetne izjeme), zato se dostop zavrne na podlagi 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(3)            Prosilec je dne 19. 1. 2026 zoper odločbo organa št. 090- 105/2025-2030-3 z dne 8. 1. 2026 vložil pritožbo, v kateri je navedel, da je zavrnitev nezakonita in neutemeljena, ker zahtevani dokumenti predstavljajo informacije javnega značaja, ki so povezane z:

- izvajanjem javne investicije, vredne približno 90 milijonov EUR javnih sredstev,

- okoljsko problematiko in domnevno nezakonitim ravnanjem z gradbenimi odpadki,

- domnevnimi nepravilnostmi pri odlaganju izkopov in odpadkov,

- stanjem, ki je po informacijah iz postopkov povzročilo 19 inšpekcijskih postopkov ter vložene kazenske ovadbe zaradi suma ponarejene dokumentacije, krivega pričanja in okoljskega kriminala.

Zahtevani dokument se nanaša na: izvedbo pogodbe, obračunavanje izvedenih količin, dokazila o zakonitosti ravnanja z odpadki, sledljivost porabe javnega denarja, varovanje okolja in zdravja prebivalcev. V projektu Zapori Dobrunje so bili po strokovnih ugotovitvah (vključno z analizami ARSO) zaznani odpadki oziroma materiali, ki so bili opredeljeni kot nevarni (baker, svinec, cink, PHA, mineralna olja, katrani ...). Odlaganje teh materialov v naravno okolje se je po ugotovitvah IRSOE zgodilo: v bližini domov, v bližini šole, na območjih, kjer je možen vpliv na podtalnico, v bližini zaščitenih krajinskih območij, na oziroma ob kmetijskih površinah. Glede na ugotovitve zdravstvene stroke lahko tovrstne snovi predstavljajo dolgotrajna tveganja za zdravje ljudi in imajo posledice tudi za prihodnje generacije. Prav zato je transparentnost ravnanja z odpadki v takšni investiciji nujna in ne sme biti prepuščena notranjim interpretacijam organa, ali celo prikrivana. Poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in ravnanju z njimi predstavlja osrednji dokazni dokument, iz katerega bi moralo biti razvidno:

- ali so bile izvedene analize zemljin in ocene materialov,

- ali je bil izveden nadzor nad zemeljskimi deli, kot to zahteva izvedbena dokumentacija,

- količine nastalih odpadkov,

- način razvrščanja (tudi morebitna nevarnost),

- lokacije in poti odvoza,

- končni prevzemniki odpadkov,

- dokazila o zakonitem ravnanju (sledljivost).

Ker gre za projekt, ki ima uporabno dovoljenje, še toliko bolj velja, da mora obstajati jasna in celovita dokumentacija o zakonitosti ravnanja z gradbenimi odpadki. Če organ dokumente skriva, se upravičeno krepi sum, da javnost nima možnosti preveriti resničnosti izjav, zakonitosti del in pravilnosti porabe javnih sredstev. Obenem prosilec na portalu … dokazuje, da gre za zatečeno stanje pri državnih projektih, kar ugotavljamo z analizo drugih primerov, kjer se pojavljajo državni investitorji in isti izvajalci ter podizvajalci, ki gradbene odpadke nezakonito – brez okoljevarstvenega dovoljenja, ustrezne predelave – odlagajo na črno v naravi namesto v za to namenjenih zbirnih centrih. S tem, ko državni organ skriva dokumentacijo, se vzbuja sum, da tiho dopušča nezakonito ravnanje gradbincev, ki so za zakonito izvedbo del plačani iz javnih sredstev. Na podlagi navedenega prosilec IP predlaga, da ugodi pritožbi, odpravi odločbo organa in organu naloži, da mu posreduje zahtevano dokumentacijo.

(4)            Organ je pritožbo z dopisom št. 090-105/2025-2030-4 z dne 29. 1. 2026, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

Povzetek relevantnih navedb stranskega udeleženca

(5)            IP je na podlagi četrtega odstavka 246. člena ZUP, z dopisom št. 090-37/2026/2 z dne 5. 2. 2026, pritožbo prosilca posredoval stranskemu udeležencu, ki je odgovoril z dopisom z dne 12. 2. 2026, v katerem je navedel, da nasprotuje posredovanju zahtevanega poročila prosilcu, če je podana izjema iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Stranski udeleženec izrecno zahteva prekritje vseh osebnih podatkov v zahtevanem poročilu, katerih razkritje bi pomenilo kršitev predpisov o varstvu osebnih podatkov, skladno z ZDIJZ in predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov.

Pritožba je utemeljena.

(6)            IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1. Predmet presoje

(7)            Prosilec izpodbija odločbo organa št. 090-105/2025-2030-3 z dne 8. 1. 2026 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) v celoti, zato je IP v nadaljevanju presojal utemeljenost odločitve organa, da se zahteva za dostop do Poročila o nastalih gradbenih odpadkih in ravnanju z njimi, številka elaborata: 01-TS/6/12-25, dopolnitev 2, oktober 2025 (v nadaljevanju zahtevano poročilo) zavrne zaradi izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

2. Varstvo (pred)kazenskega postopka

 6. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ kumulativno določa dva pogoja, ki omogočata uporabo izjeme varstva kazenskega postopka, in sicer:

- da je podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim in

- da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka.

(8)            Pri tem je treba upoštevati še 13. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22), na podlagi katerega mora organ, če prejme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. IP je zato upošteval mnenja Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, na katera se je skliceval organ v izpodbijani odločbi.

(9)            Iz prakse Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) izhaja, da če gre za organ, ki je v določeni fazi pristojen za vodenje kazenskega postopka, le ta lahko strokovno oceni, kdaj bi lahko razkritje določenega dokumenta škodovalo tej fazi kazenskega postopka, in po oceni Upravnega sodišča ni razlogov, da bi se v takšno strokovno mnenje dvomilo.[1] Po mnenju Upravnega sodišča bi IP lahko zavrnil strokovno oceno v primeru, če bi iz njene vsebine izhajalo nekaj, kar je očitno nerazumno. Ker iz mnenj Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani, na katera se sklicuje organ, ne izhaja, da bi bila očitno nerazumna, IP nima razloga, da bi v obravnavanem primeru dvomil vanje. IP zaključuje, da sta v obravnavanem primeru izpolnjena oba pogoja iz 6. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

3. Okoljski podatki so absolutno javne informacije javnega značaja

(10)         Po pregledu vsebine zahtevanega poročila je IP ugotovil, da se v celoti nanaša na okoljske podatke, zato je v nadaljevanju ugotavljal, ali gre za dokument, do katerih se dostop dovoli, ne glede na določbe prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej ne glede na zatrjevano izjemo po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(11)         Druga alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prvega odstavka, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Navedena določba je bila vnesena v ZDIJZ kot posledica ratifikacije Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega sredstva v okoljskih zadevah[2] (v nadaljevanju Aarhuška konvencija). Za okoljske informacije namreč zaradi določil te konvencije ne velja nobena izjema od prostega dostopa do informacij javnega značaja po ZDIJZ kot absolutna. Aarhuška konvencija določa, da je treba izjeme razlagati omejevalno ob upoštevanju javnega interesa za razkritje in ob upoštevanju, ali se zahtevane informacije nanašajo na emisije v okolje. Aarhuška konvencija je rezultat mednarodno vse bolj razširjenega prepričanja, da morajo biti od vseh informacij javnega značaja javnosti najbolj dostopne prav okoljske informacije, saj so te ključnega pomena za trajnostni razvoj in učinkovito sodelovanje javnosti pri upravljanju z okoljem.

(12)         Določilom Aarhuške konvencije sledi tudi Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 44/22 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVO-2), ki načelo javnosti kot temeljno načelo opredeljuje v 15. členu. Ta določa, da so okoljski podatki javni. Vsakdo ima pravico dostopa do okoljskih podatkov skladno z zakonom. Javnost ima pravico sodelovati v postopkih sprejemanja predpisov, politik, strategij, programov, planov in načrtov, ki se nanašajo na varstvo okolja. Skladno s prvim in tretjim odstavkom 160. člena ZVO-2 morajo državni organi, organi občin, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb vsem zainteresiranim osebam omogočiti dostop do okoljskih podatkov, če to določajo ta zakon in predpisi, ki urejajo dostop javnosti do informacij javnega značaja, pri čemer so ne glede na določbe predpisov o izjemah glede dostopa do informacij javnega značaja okoljski podatki, ki se nanašajo na emisije, odpadke, nevarne snovi v obratu in varnostno poročilo iz tretjega odstavka 19. člena tega zakona, javni.

(13)         ZVO-2 zelo široko opredeljuje, kaj je okoljski podatek. Določba šestnajste točke 3. člena ZVO-2 kot okoljski podatek definira katero koli informacijo v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali drugi materialni obliki, ki se nanaša na okolje. V drugem odstavku 160. člena ZVO-2 primeroma našteva, kaj se zlasti šteje za okoljski podatek. Tako iz 4. in 5. točke drugega odstavka 160. člena ZVO-2 izhaja, da je okoljski podatek med drugim tudi podatek o odpadkih, pa tudi podatek o dejavnostih, vključno s postopki državnih organov, občinskih organov in drugih oseb javnega prava, izvajalcev javnih služb in nosilcev javnih pooblastil, ki se nanašajo na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov ali na sprejemanje strategij, planov, programov, sporazumov, okoljskih izhodišč in poročil, vodenje registrov in evidenc, vključno s temi akti, registri in evidencami. Navedene določbe ZVO-2 in druga alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ torej postavljajo enako pravilo. Pri tem je treba poudariti, da je ZDIJZ z določbo 2. alineje tretjega odstavka 6. člena postavil zakonsko predpostavko, da je prevladujoč interes javnosti za razkritje podatkov podan vselej, ko gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja. Na ta način je zakonodajalec razširil pravice, ki jih zagotavlja drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, saj izkazovanje in dokazovanje prevladujočega interesa javnosti v takšnih primerih ni potrebno.

(14)         Po pregledu vsebine zahtevanega poročila IP ugotavlja, da v celoti vsebuje podatke o odpadkih. Odpadek je definiran v 7. točki 3. člena ZVO-2, in sicer je to vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže, namerava zavreči ali mora zavreči. Zahtevano poročilo vsebuje podatke o posebni vrsti odpadkov, in sicer o gradbenih odpadkih, ki so na podlagi točki 7.5., odpadki, ki nastanejo pri gradnji v skladu z zakonom, ki ureja graditev. Poleg tega zahtevano poročilo predstavlja tudi dejavnost organa, ki se nanaša na sprejemanje z varstvom okolja povezanih splošnih in konkretnih pravnih aktov, saj gre za poročilo, ki je bilo izdelano na podlagi 9. člena Uredbe o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 34/08 in 44/22 – ZVO-2; v nadaljevanju Uredba), ki pravi, da mora investitor, ki namerava pridobiti uporabno dovoljenje, v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov, kot sestavni del dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja pristojnemu upravnemu organu priložiti poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi.

(15)         Široko definira okoljske informacije tudi Aarhuška konvencija v 2. členu, na podlagi katerega pomenijo »okoljske informacije« vse pisne, vizualne, zvočne in elektronske informacije ali informacije, v kakšni koli drugi materialni obliki:

a) o stanju elementov okolja, kot so zrak in ozračje, voda, prst, zemljišča, krajina in naravna območja, biološka raznovrstnost in njene sestavine, vključno z gensko spremenjenimi organizmi, in o medsebojnem vplivu teh elementov,

b) o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup in sevanje, ter o dejavnostih ali ukrepih skupaj z upravnimi ukrepi, okoljskimi sporazumi, politikami, zakonodajo, načrti in programi, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na elemente okolja iz pododstavka a), o analizah stroškov in koristi ter o drugih ekonomskih analizah in predpostavkah, ki se uporabljajo pri okoljskem odločanju ter

c) o zdravstvenem stanju in varnosti ljudi, življenjskih razmerah ljudi, stanju kulturnih znamenitosti in objektov, če nanje vpliva ali bi lahko vplivalo stanje elementov okolja ali s temi elementi povezani dejavniki, dejavnosti ali ukrepi iz pododstavka b).

Podatke v zahtevanem poročilu je mogoče uvrstiti v vse tri citirane točke, saj vsebuje podatke o stanju elementov okolja (npr. o stanju zemeljskega izkopa,…), o dejavnikih, ki bi lahko vplivali na elemente okolja (npr. količine in vrste gradbenih odpadkov, analize sestave zemeljskega izkopa,…) in o stanju objektov, na katerega bi lahko vplivalo stanje elementov okolja (npr. podatki o tem, ali je odpadek primeren za vnos polnila pri gradnji objektov,…).

(16)         Informacije o okolju so podobno opredeljene tudi v Direktivi 2003/4/ES o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (v nadaljevanju Direktiva), katere namen je zagotoviti pravico do dostopa do informacij o okolju, ki jih hranijo organi oblasti ali se hranijo za organe oblasti, ter določiti osnovne pogoje in praktične ukrepe za uresničevanje te pravice. IP na tem mestu povzema točko (b) člena 2(1) Direktive, ki je relevantna za konkreten primer in določa, da so informacije o okolju kakršnekoli informacije v pisni, vizualni, zvočni, elektronski ali katerikoli drugi materialni obliki o dejavnikih, kot so snovi, energija, hrup, sevanje ali odpadki, vključno z radioaktivnimi odpadki, emisije, izpusti in druga sproščanja v okolje, ki vplivajo ali bi utegnili vplivati na elemente okolja, navedene pod točko (a), to pa so zrak in ozračje, voda, tla, zemljišča, krajina in naravni življenjski prostori. Za obravnavni primer je pomembna tudi točka (d) člena 2(1) Direktive, ki kot informacijo o okolju določa tudi poročila o izvajanju okoljske zakonodaje. Podatke v zahtevanem poročilu je brez dvoma mogoče uvrstiti v obe citirani točki Direktive, saj, kot že rečeno, vsebuje podatke o odpadkih, hkrati pa gre za poročilo, ki ga je investitor dolžan izdelati na podlagi Uredbe, ki je sprejeta na podlagi ZVO-2, torej gre za poročilo o izvajanju okoljske zakonodaje.

(17)         Pri tolmačenju predpisov, kdaj je mogoče podatke šteti za podatke, povezane z okoljem, je tudi po stališču Sodišča Evropske unije,[3] treba zavzeti široko razlago (broad wording of the provision), da predstavljajo »informacijo, ki je povezana z okoljem«, tudi akti organov (soglasja in dovoljenja), kadar se odloča o določenem posegu v okolje. Torej okoljski podatek niso zgolj podatki, ki se neposredno nanašajo samo na odpadke, temveč tudi podatki povezani s temi podatki, kot je npr. poročilo o gradbenih odpadkih in ravnanju z njimi, ki ga je treba, v skladu s predpisom, ki ureja graditev objektov, priložiti kot sestavni del dokumentacije za pridobitev uporabnega dovoljenja.

(18)         Izhajajoč iz navedenih definicij okoljskega podatka po ZVO-2, Aarhuški konvenciji in Direktivi, IP zaključuje, da zahtevano poročilo nedvomno v celoti vsebuje okoljske podatke, ki so absolutno javni na podlagi 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedeno pomeni, da je prosilcu treba omogočiti dostop do zahtevanega poročila ne glede na zatrjevano izjemo po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

4. Varstvo osebnih podatkov

(19)         IP preveril, ali dokumenti vsebujejo tudi varovane osebne podatke, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z zakonom. Glede na določbo 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov) v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVOP-2).

(20)         Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov, tako predstavlja ZDIJZ, ki v drugi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, določa, da se ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem, dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke glede emisij v okolje, odpadkov, nevarnih snovi v obratu ali podatke iz varnostnega poročila in druge podatke, za katere tako določa zakon, ki ureja varstvo okolja.

(21)         IP ugotavlja, da dokumenti vsebujejo imena, priimke, podpise, poklicne nazive in identifikacijske številke, ki sami po sebi ne predstavljajo okoljskega podatka, vendar pa tudi ne predstavljajo varovanih osebnih podatkov. Vsi posamezniki, na katere se nanašajo navedeni osebni podatki, so namreč v zahtevanem poročilu navedeni v vlogah pooblaščenih inženirjev. IP je ugotovil, da so vsi obravnavani posamezniki navedeni v imeniku pooblaščenih inženirjev,[4] ki je javno dostopen na 12. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZAID), ki predstavlja pravno podlago za razkritje vseh navedenih osebnih podatkov in zato izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ni podana.

5. Sklepno

(22)         Na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag je IP zaključil, da je podana pravna podlaga za dostop prosilca do zahtevanega poročila v celoti, kar pomeni, da je organ napačno uporabil materialno pravo. Izhajajoč iz navedenega je IP pritožbi prosilca ugodil ter na podlagi drugega odstavka 251. člena ZUP izpodbijano odločbo organa odpravil in sam odločil o zadevi. Organ je dolžan prosilcu omogočiti dostop do zahtevanega poročila, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(23)         Posebni stroški v tem postopku niso nastali, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(24)        Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Npr. sodba št. I U 54/2017-16 z dne 4. 7. 2018, 8. točka obrazložitve.

[2] Zakon o ratifikaciji Konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 17/04).

[3] Glej sodbo Sodišča Evropske unije, ECJ, C-321/96 z dne 17. 6. 1998; sodišče je odločalo o dostopu do soglasij in dovoljenj glede gradnje zahodne obvoznice in sprejelo stališče, da tudi akti organov predstavljajo informacije, ki so povezane z okoljem, ter da je treba besedilo Direktive o dostopu javnosti do informacij o okolju, ki je v pravni red RS prenesena z drugim odstavkom 1. člena ZDIJZ, tolmačiti široko, saj je Evropska unija z besedilom navedene Direktive želela zajeti vse informacije in aktivnosti, ki se nanašajo na ravnanja države vezana na okolje, torej tudi akte, kot so soglasja in dovoljenja. Glej tudi: Court of Justice of the European Union, Public Access to environmental information, dostopen na: https://curia.europa.eu/jcms/upload/docs/application/pdf/2018-05/fiche_thematique_-_environnement_-_en.pdf.

[4] https://www.izs.si/imenik/pooblasceni-inzenirji/