prosilec - Ministrstvo za pravosodje

POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov zaradi varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, upoštevaje mnenje NPU. IP je v pritožbenem postopku sledil odločitvi organa, pri tem pa prav tako upošteval mnenje NPU, ki sta tako organ kot tudi IP pridobila na podlagi 13. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-104/2024/11     

Datum:  30. 4. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 10. 3. 2024, zoper odločbo REPUBLIKE SLOVENIJE, MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-24/2024-2030-7 z dne 5. 3. 2024, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 10. 3. 2024 zoper odločbo MINISTRSTVA ZA PRAVOSODJE, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana, št. 090-24/2024-2030-7 z dne 5. 3. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 6. 2. 2024 od organa, na podlagi ZDIJZ, zahteval posredovanje vseh dokumentov (analiz/študij), ki jih je organ prejel od družbe …, ki je za to prejela 107.604 evrov. Zahteval je tudi zapisnike sestankov z družbo ter vso dokumentacijo (med katero je po mnenju prosilca zagotovo tudi DIP, ki celovito predstavi vse potrebne podatke za odločitev o investicijski nameri, ki jo je organ posredoval Vladi Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada) za sprejem sklepa, da lahko ministrica podpiše pogodbo za nakup stavbe na Litijski 51 (kar je Vlada nato sklenila na dopisni seji 30. 12. 2023). Prav tako je zahteval dokumentacijo, ki jo je ministrica po lastnih besedah posredovala medijem v zvezi s sklenitvijo pogodbe za stavbo na Litijski 51. Istega dne je kasneje z elektronskim dopisom zahteval še pisne dokumente v fazi priprave javnega zbiranja ponudb, ki je potekalo v juniju 2023, tekst samega javnega zbiranja, kje je bil objavljen dokument ter vse dokumente, ki so bili pripravljeni po javnem zbiranju.

(2) V elektronskem dopisu z dne 10. 2. 2024 je prosilec navedel, da bi želel pridobiti vsaj DIP za Litijsko 51 in študijo družbe ….

(3) Z elektronskim dopisom z dne 12. 2. 2024 je nato prosilec od organa zahteval naslednje dokumente, in sicer:

-       Pregled identificiranih stavb za potrebe pravosodnih organov v Ljubljani iz marca 2023;

-       Investicijski projekt za nakup poslovnih prostorov v Ljubljani za potrebe pravosodnih organov (več verzij);

-       Analizo prejetih ponudb za nakup poslovnih prostorov v Ljubljani z dne 14. 7. 2023;

-       Predinvesticijsko zasnovo (na 88 straneh);

-       Investicijski program (na 85 straneh);

-       Dokument identifikacije inv. Projekta (eden iz septembra, drugi iz decembra 2023);

-       Sklep o potrditvi Dokumenta identifikacije projekta 22.12. 2023.

Navedel je, da je predhodno že zahteval:

-       pisne dokumente v fazi priprave javnega zbiranja ponudb, ki je potekalo v juniju 2023, tekst samega javnega izbiranja in kje je bil objavljen, ter vse dokumente, ki so bili pripravljeni po javnem zbiranju in posredovani ponudnikom do 31. 12. 2023;

-       dokumentacijo za zbiranje ponudb za svetovanje (na katerem je bilo izbrana družba …);

-       zapisnike sestankov, na katerih so sodelovali predstavniki omenjene družbe in pisno komunikacijo med organom in omenjeno družbo;

-       vso dokumentacijo, ki jo je ministrica po lastnih besedah posredovala medijem v zvezi s sklenitvijo pogodbe za stavbo na Litijski 51.

Poudaril je tudi, da s to zahtevo nadomešča zahtevi z dne 6. 2. 2024.

(4) Z elektronskim dopisom z dne 14. 2. 2024 je prosilec od organa zahteval še posredovanje »Projektne naloge z analizo stanja javne infrastrukture na področju pravosodja« (razen, če je to dokument »Pregled identificiranih stavb za potrebe pravosodnih organov v Ljubljani«, ki ga je že zahteval) in elektronskih sporočil zaposlenih v službi za nepremičnine, investicije in varnost pravosodnih organov, v katerih so podajali svoja mnenja in pripombe na omenjeni dokument.

(5) Organ je nato z dopisoma št. 090-1/2024-2020-2 z dne 18. 1. 2024 in 090-1/2024-2020-3 z dne 25. 1. 2024, na podlagi 13. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba)[1] zaprosil za mnenje Nacionalni preiskovalni urad (v nadaljevanju: NPU).

(6) NPU je z dopisom št. 2300/4079944/2277456/12323484/2024 (1913721) z dne 26. 1. 2024 odgovoril organu, da vodi predkazenski postopek, ki se nanaša na nakup stavbe, del katere je tudi preučevanje celotne dokumentacije, ki jo je organ posredoval NPU v zvezi s konkretno zadevo. Organu je tako sporočil, da bi razkritje vsebine dokumentacije, kot tudi podatkov o osebah (npr. zaposlenih pri organu), ki so sodelovale v različnih komisijah, ogrozilo in škodovalo izvedbi predkazenskih postopkov NPU. NPU je zato predlagal organu, da v skladu s 26. členom ZDIJZ v celoti zavrne zahteve prosilcev, saj so v dokumentaciji tudi podatki, ki so kot izjema določeni v 6. členu ZDIJZ, in sicer osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, in podatki, ki so pridobljeni zaradi (morebitnega) kazenskega postopka.

(7) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-24/2024-2030-7 z dne 5. 3. 2024 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je v celoti zavrnil. V obrazložitvi odločbe je uvodoma povzel zahtevo prosilca ter izpostavil določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da od vseh zahtevanih informacij, ki jih prosilec zahteva, ne obstaja oziroma organ z informacijami ne razpolaga z analizo oziroma poročilom ministrice iz začetku februarja 2024. Prosilec  namreč zahteva dokument, ki ga je pripravila ministrica za pravosodje in ne Ministrstvo za pravosodje kot organ. Ker organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, niso izpolnjeni vsi pogoji za obstoj informacije javnega značaja in je treba dostop do te informacije zavrniti. Ob tem je organ dodal, da je bil po prejemu predmetne zahteve pripravljen dokument Poročilo o stanju zadeve v zvezi z ugotavljanjem nepravilnosti pri nakupu stavbe na Litijski cesti 51 – povzetek ključnih ugotovitev in ukrepov ministrstva, z dne 13. 2. 2024, ki ga je organ posredoval medijem in se posreduje tudi prosilcu, z določenimi prekritimi podatki zaradi varstva interesov preiskave. Glede dokumentacije, s katero organ razpolaga, torej pod št. 1 – 13 izreka izpodbijane odločbe, je organ presojal, ali katerikoli del oziroma celotna zahtevana dokumentacija,  predstavlja katero od izjem od prostega dostopa po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ. Ugotovil je, da je NPU z dopisom št. 2311-41/2024/1 (227-15) z dne 10. 1. 2024 zaprosil za pridobitev dokumentacije glede nakupa poslovnih prostorov za potrebe pravosodnih organov v Ljubljani, in sicer je zahteval vso razpoložljivo dokumentacijo, s katero organ razpolaga in se nanaša na nakup poslovnih prostorov – nove stavbe, v katero bi se preselila upravno, delovno in socialno ter višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani, za uspešno izvedbo policijskih nalog, določenih z Zakonom o nalogah in pooblastilih policije. Iz evidentiranega gradiva je nadalje razvidno, da je organ vso razpoložljivo dokumentacijo posredoval NPU z dopisom št. 352-36/2023-2030-54 z dne 12. 1. 2024. Na podlagi tega in ugotovitve, da gre za odločanje o dostopu do informacij javnega značaja v posebnih primerih, kot to določa 13. člen Uredbe, je organ NPU, v okviru druge zahteva za posredovanje informacij javnega značaja, zaprosil za obrazloženo mnenje. NPU je podal mnenje, ki ga je IP povzel v prejšnjem odstavku obrazložitve te odločbe. Upoštevaje mnenje NPU je organ zahtevo v večjem delu zavrnil na podlagi izjeme po 6. točki prvega odstavka 6. člena. Navedel je, da je namen omenjene izjeme zagotoviti nemoteno izvedbo postopka kazenskega pregona, ki zajema vse ukrepe za odkrivanje kaznivih dejanj in njihovih storilcev (predkazenski postopek), vlaganje in zastopanje kazenske obtožbe ter vsa druga procesna dejanja upravičenega tožilca po Zakonu o kazenskem postopku. Glede na obrazloženo mnenje NPU je tako organ sledil navedbi, da se zahtevani dokumenti nahajajo v odprti zadevi predkazenskega postopka (s čimer je izkazan obstoj prvega pogoja za obstoj navedene izjeme), prav tako pa je NPU pojasnil in argumentiral, da bi razkritje dokumentacije v fazi (pred)kazenskega postopka lahko ogrozilo in škodovalo izvedbi predkazenskih postopkov (s čimer je izkazan tudi nastanek škodljivih posledic za sam postopek in s tem tudi drugi pogoj za obstoj predmetne izjeme). Organ je tako prosilcu posredoval samo dokumenta po točkama 2 in 11 izreka izpodbijane odločbe, torej Povabilo k oddaji ponudbe z dne 20. 1. 2023 in Sklep o potrditvi Dokumenta identifikacije investicijskega projekta z dne 22. 12. 2023.

(8) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 10. 3. 2024. Navedel je, da so morda razlogi organa upravičeni za zahtevo pod točko 3 ter da se pri točki 6 posreduje le zadnja verzija in pa točka 13. Po oceni prosilca gre pri preostalih dokumentih za študije, ki so bile nesporno narejene in distribuirane med več osebami. Prosilcu tako ni jasno, kako bi razkritje predane oziroma dokončane študije lahko kakorkoli pomagalo pri ugotavljanju kazenskega dejanja, saj naj bi to preiskovala policija. Prosilec namreč meni, da gre bolj za to, da je nedvomno prišlo do kršitve Uredbe o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (v nadaljevanju Uredba o enotni metodologiji) in Uredbe o dokumentih razvojnega načrtovanja in pripravo predloga proračuna. Po njegovem mnenju ima javnost pravico izvedeti za vsebino dokumentov, ki bi sume ovrgli ali potrdili. Da je ministrica zagotovo kršila Uredbo o enotni metodologiji, se po oceni prosilca vidi iz Sklepa o potrditvi Dokument identifikacije investicijskega projekta, ker govori samo o nakupu gradbene podrtije, kar zagotovo ne more biti »projekt«, kot ga zahteva Uredba o enotni metodologiji. Prosilec je zato  predlagal IP, da odločbo delno odpravi in naloži organu posredovanje informacij javnega značaja, kot so bile zahtevane v zahtevi z dne 12. 2. 2024, razen omenjenih v tem dopisu, ki bi jih lahko posredovali kasneje. Zelo nerodno bi po mnenju prosilca bilo, če bi si policija dovolila kot občutljive opredeljevati dokumente, za katere zagotovo ni potrebe, da bi ostajali javnosti nedostopni, predvsem za to, ker nihče ne ve, koliko časa bo policija te dokumente obravnavala kot občutljive.

(9) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-24/2024-2030-9 z dne 26. 3. 2024, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil tudi posamezne dokumente zadeve, pri čemer je posamezne zahtevane dokumente posredoval IP naknadno, in sicer 26. 3. 2024 in 15. 4. 2024.

(10) IP je z dopisi št. 090-104/2024/3 z dne 3. 4. 2024, št. 090-104/2024/6 z dne 17. 4. 2024 in št. 090-104/2024/8 z dne 25. 4. 2024 zaprosil za mnenje NPU, upoštevaje 13. člen Uredbe. Iz mnenja NPU, št. 2300/4079944/2277456/12505975/2024 (2957360) z dne 24. 4. 2024, izhaja, da NPU aktivno vodi predkazenski postopek, ki se nanaša na nakup predmetne poslovne stavbe, del katerega je tudi preučevanje zahtevane dokumentacije. V sled navedenega bi po mnenju NPU z razkritjem vsebine dokumentacije vsekakor lahko ogrozili in škodovali nadaljnji uspešni izvedbi predkazenskega postopka, kot tudi morebitnemu kasnejšemu kazenskem postopku. Škoda, ki izvira iz razkritja osebnih podatkov posameznikov, ki so navedeni v dokumentaciji v različnih vlogah, kot pripravljavci gradiv, naslovniki, odločevalci itd., ali iz razkritja posameznih sprejetih odločitev, kot so te razvidne iz zadevne dokumentacije, bi lahko bistveno vplivala na izjave prič ali drugih udeležencev predkazenskega oziroma kazenskega postopka. Posamezna dejstva, ki jih vsebuje predmetna dokumentacija, služijo po navedbah NPU kot podlaga za nadaljnje operativne aktivnosti. Razkritje slednjih bi lahko bistveno zmanjšalo učinkovitost in uspešnost nadaljnjega predkazenskega postopka, oziroma bi ga močno oviralo. Glede na navedeno NPU predlaga, naj IP v skladu s svojimi pristojnostmi v celoti zavrne pritožbo prosilca do zahtevane dokumentacije, saj so v dokumentaciji tudi podatki, ki so kot izjema določeni v 6. členu ZDIJZ, in sicer osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, in podatki, ki so pridobljeni zaradi (morebitnega) kazenskega pregona.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(11) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(12) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa, s katero mu je bil zavrnjen dostop do posameznih zahtevanih dokumentov, razen glede zahtevanih dokumentov pod točkami 3, 6 (zadnja verzija) in 13, za katere navaja, da se lahko posredujejo kasneje.

(13) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga, saj jih je tudi posredoval IP. Pojem informacije javnega značaja je torej v obravnavanem primeru izpolnjen. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno, ko je prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov zavrnil na podlagi izjeme od prostega dostopa po 6. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Izjema varstva kazenskega postopka

(14) Po navedeni izjemi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je bil pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim, in bi njegovo razkritje škodovalo njegovi izvedbi. Kumulativno morata biti torej izpolnjena dva pogoja, in sicer da je podatek pridobljen ali sestavljen zaradi kazenskega pregona ali v zvezi z njim ter da bi razkritje informacije škodovalo izvedbi postopka. Pri tem je treba upoštevati še 13. člen Uredbe, na podlagi katerega mora organ, če prejme zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, ki se nanaša na predkazenski ali kazenski postopek, in v postopku v tem času odloča drug pristojni organ, odločiti o zahtevi na podlagi obrazloženega mnenja organa, ki v tem času odloča v postopku. IP je tako zaprosil za mnenje NPU, ki obravnava zadevo v fazi predkazenskega postopka. NPU je svoje mnenje podal v odgovoru IP št. 2300/4079944/2277456/12505975/2024 (2957360) z dne 24. 4. 2024, IP pa ga je povzel predhodno.

(15) Upoštevaje navedeno IP sledi ugotovitvi organa, da se zahtevani dokumenti nahajajo v odprti zadevi predkazenskega postopka, s čimer je izkazan obstoj prvega pogoja za obstoj navedene izjeme, prav tako pa je NPU pojasnil in argumentiral posledice razkritja dokumentacije in je tako izkazan tudi nastanek škodljivih posledic za sam potek predkazenskega postopka. IP zaključuje, da je v obravnavanem primeru podana izjema varstva kazenskega postopka po 6. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ.

(16) IP ob tem poudarja, da lahko škodljiv učinek razkritja informacij na izvedbo predkazenskega postopka verodostojno oceni le organ, ki ta postopek vodi, in to je v obravnavanem primeru NPU. Ob navedenem pa IP pripominja, da je dokazni postopek, ki se izvaja v okviru preiskave, dinamičen in o njem ni mogoče vnaprej predvideti procesnih in dejanskih situacij. Do samega zaključka preiskave je nemogoče z gotovostjo predvideti oziroma ugotoviti, kateri del od zahtevanih dokumentov so ali niso pomembni za nadaljnji postopek. Določen dokument je lahko v trenutni fazi postopka povsem brez pomena, tekom postopka pa se lahko izkaže, da gre za enega glavnih obremenilnih ali razbremenilnih dokazov. Tudi iz prakse Upravnega sodišča (npr. sodba št. I U 54/2017-16 z dne 4. 7. 2018, tč. 8) izhaja, da če gre za organ, ki je v določeni fazi pristojen za vodenje kazenskega postopka, ta lahko strokovno oceni, kdaj bi lahko razkrije določenega dokumenta škodovalo tej fazi kazenskega postopka, in po oceni Upravnega sodišča ni razlogov, da bi se v takšno strokovno mnenje dvomilo. Po mnenju Upravnega sodišča bi IP lahko zavrnil strokovno oceno v primeru, če bi iz njene vsebine izhajalo nekaj, kar je očitno nerazumno. Ker iz strokovne ocene NPU ne izhaja, da bi bila očitno nerazumna, IP nima podlage, da bi v konkretnem primeru dvomil vanjo. IP s tem v zvezi meni, da je v trenutku, ko poteka predkazenski postopek, večjega pomena od prostega dostopa do zahtevanih informacij to, da ta postopek poteka nemoteno. Prav tako je Upravno sodišče potrdilo tudi dejstvo, da je za potek postopka, v katerem ima ena stran izrazit interes, da prikrije dejansko stanje, ključno, da ima druga stran možnost, da vsebine pridobljenih dokazov ne razkrije takoj. To je lahko pomemben element strategije odkrivanja in dokazovanja kaznivih dejanj (npr. sodba št. I U 930/2019-18 z dne 20. 5. 2020, 52. točka obrazložitve).

(17) Drugih izjem od prostega dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ.

Opredelitev do pritožbenih navedb prosilca

(18) V zvezi z navedbami prosilca, da je nedvomno prišlo do kršitve Uredbe o enotni metodologiji in Uredbe o dokumentih razvojnega načrtovanja in pripravo predloga proračuna, IP navaja, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja IP lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve, in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

(19) Gleda mnenja prosilca, da bi bilo nerodno, če bi si policija dovolila kot občutljive opredeljevati dokumente, za katere zagotovo ni potrebe, da bi ostajali javnosti nedostopni, predvsem za to, ker nihče ne ve, koliko časa bo policija te dokumente obravnavala kot občutljive, pa IP pripominja, da pri razkrivanju informacij, povezanih s (pred)kazenskim postopkom, ne gre prezreti, da se tudi pregon storilcev kaznivih dejanj izvaja v javnem interesu in da je po ugotovitvi IP v tem postopku podana zakonska izjema, zaradi katere je dostop javnosti treba zavrniti.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:                                                                      

Nataša Siter, univ. dipl. prav.                                         

svetovalka IP                                                                     

Informacijski pooblaščenec:  

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.         

namestnica informacijske pooblaščenke      

[1] Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22.