prosilec - Ministrstvo za pravosodje

POVZETEK:

Prosilec je od organa želel prejeti podatke o opravljenem pravniškem državnem izpitu (PDI) in opravljenih izobraževanjih za čas opravljanja funkcije za točno določene sodnike. Dodatno je prosilec želel tudi fotokopijo osebne izkaznice določene sodnice. Organ je zahtevo, ki se nanaša na opravljen PDI, zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov, ker v obravnavanem primeru oseb ni bilo mogoče dovolj natančno identificirati zgolj na podlagi imena in priimka, da bi lahko potrdil, da gre za podatke o sodnikih, ki jih zahteva prosilec. Preostal del zahteve je organ zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku, vezano na zahtevo po PDI, ugotovil, da je prosilec zahteval osebne podatke posameznikov, ki se lahko v času od vpisa v evidenco opravljanja PDI in do podane zahteve spreminjajo. Zato podatek, da oseba opravlja sodniško funkcijo in kje, ne zadostuje za enolično povezavo, kadar je oseba v vmesnem času spremenila katerega od osebnih podatkov (npr. osebno ime, stalno prebivališče). Posamezniki so lahko PDI opravljali pod drugim imenom, kar pa ne pomeni, da ti posamezniki PDI niso opravili. Glede preostalega dela zahteve prosilca je IP ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti resnično ne razpolaga. IP je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-101/2024/3

Datum: 18. 4. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop; v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 19. 3. 2024, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-39/2024-2030-2 z dne 18. 3. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 19. 3. 2024 zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, št. 090-39/2024-2030-2 z dne 18. 3. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 22. 2. 2024 na organ vložil zahtevo za posredovanje fotokopij pravosodnih izpitov in vseh dokazil o izobraževanju (za vsa leta), in sicer za sledeče sodnike:

- Višje sodišče v Kopru: ….

- Okrajno sodišče Postojna: ….

- Okrožno sodišče v Kopru: ….

- za ostale sodnike, za katere organ natančno ve, na katerem sodišču so zaposleni: …..

Prosilec zahteva tudi fotokopijo osebne izkaznice s sliko za …., da preveri ali sploh obstaja. Dodatno je prosilec navedel, da se je organ v predhodni odločbi, št. 090-69/2023-230-2 z dne 18. 12. 2023, lagal, da zahtevanih podatkov nima, saj se je pri organu sam prepričal, da ta natančno ve, od kdaj so posamezniki imenovani za sodnike, na katerem sodišču, itd

Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. 090-39/2024-2030-2 z dne 18. 3. 2024, v celoti zavrnil. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ uvodoma navedel, da je prosilec v letu 2023 na organ že večkrat vložil enako oz. podobno zahtevo za posredovanje fotokopij pravosodnih izpitov in drugih dokazil za določene posameznike in prejel tudi pojasnila strokovnih služb organa. Z odločbo, št. 090-69/2023-230-2 z dne 18. 12. 2023 je bila podobna zahteva prosilca za dostop do informacij javnega značaja (poleg fotokopij pravosodnih izpitov je prosilec zahteval tudi izkaze o izobrazbi pravosodnih svetovalcev in vpisničarjev) v celoti zavrnjena, zoper njo pa ni bila vložena pritožba. V izpodbijani odločbi tako organ ponovno navaja ugotovitve, ki jih je podal že v predhodni odločbi, v kateri je odločal o podobni zahtevi prosilca. Na podlagi 78. člena Zakona o sodiščih (v nad. ZS) centralno kadrovsko evidenco za sodnike in javne uslužbence sodišč upravlja Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Veljavni 30. člen Zakona o pravniškem državnem izpitu (v nad. ZPDI) določa, da Ministrstvo za pravosodje zaradi spremljanja stanja na področju opravljanja izpitov in opravljanja drugih nalog iz tega zakona vodi evidenco opravljanja pravniških državnih izpitov, ki vsebuje naslednje osebne podatke: osebno ime, datum in kraj rojstva, stalno oz. začasno prebivališče, podatek o obliki sodniškega pripravništva, ki jo je opravljal kandidat pred izpitom, podatek o višjem sodišču, na območju katerega se je kandidat usposabljal, datum izpita, podatke o tem, ali izpit opravlja prvič ali ga ponavlja, uspeh in ocene, dosežene na izpitu. Iz določbe zakona je jasno razvidno, da organ vodi podatke o opravljenih pravniških državnih izpitih za vse osebe, ki so ga kadarkoli opravljale, ne le za osebe, ki so bile izvoljene v sodniško funkcijo ali ločeno za te osebe. Organ je v konkretnem primeru moral tako najprej ugotoviti, ali so izpolnjeni pogoji, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja. Dokumentacija o opravljenem pravniškem državnem izpitu je informacija, ki izvira iz delovnega področja organa in se nahaja v materializirani obliki, postavlja pa se vprašanje, ali organ z zahtevano dokumentacijo tudi razpolaga. Ker podatka o delovnem mestu osebe, ki je opravila pravniški državni izpit v evidenci ni, oz. ne obstaja zakonska podlaga, da bi organ vodil evidenco posebej za osebe, izvoljene v sodniško funkcijo, ostaja na razpolago, kot iskalni kriterij v evidenci, zgolj podatek o imenu in priimku. Center za izobraževanje v pravosodju zgolj na podlagi iskalnega kriterija »ime in priimek«, brez dodatnih identifikacijskih podatkov (rojstni datum in datum opravljanja izpita), v evidenci o opravljenem pravniškem državnem izpitu ne more preveriti in/ali potrditi, ali gre za podatke o sodnikih/sodnicah, ki jih zahteva prosilec. V evidenci se namreč ne nahajajo podatki o morebitnih kasnejših spremenjenih imenih ali priimkih (npr. po razvezi, s sklenitvijo zakonske zaveze ali iz drugih razlogov), spremenjenem stalnem ali začasnem prebivališču, niti podatki o zaposlitvi po opravljenem pravniškem državnem izpitu, ne glede na to ali gre za zaposlitev v javnem ali zasebnem sektorju. V evidenci se namreč, kot že navedeno, ne nahajajo le podatki posameznikov, ki so bili izvoljeni v sodniško funkcijo, temveč vseh posameznikov, ki so kadarkoli opravljali pravniški državni izpit. Organ posebej poudarja, da to ne pomeni, da podatkov nima, le da zgolj na podlagi imena in priimka teh posameznikov ne more dovolj natančno identificirati, da bi lahko potrdil, da gre za omenjene sodnike in sodnice. Organ ponovno navaja, da centralno kadrovsko evidenco za sodnike in javne uslužbence sodišč upravlja Vrhovno sodišče Republike Slovenije, kot to določa 78. člen ZS - s spremembo določbe zakona, ki je pričela veljati v začetku leta 2014, je moral organ predmetno kadrovsko evidenco prenesti na Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Pri zavrnitvi zahteve prosilca se je organ v tem delu skliceval na izjemo varstva osebnih podatkov.  Glede zahteve prosilca, ki se nanaša na fotokopijo osebne izkaznice s sliko Blanke Javorac Završek (predvidevati je, da gre za direktorico Centra za izobraževanje v pravosodju) ter fotokopijo dokazil o izobraževanju sodnikov v času opravljanja funkcije, je organ navedel, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 19. 3. 2024 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa.

IP je dne 25. 3. 2024 prejel dopis organa, št. 090-39/2024-2030-4 z dne 25. 3. 2024, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje. Dopisu je organ priložil tudi odločbo, št. 090-69/2023-230-2 z dne 18. 12. 2023, zoper katero pritožba ni bila vložena in iz katere je razvidno, da je organ o podobni zahtevi prosilca že odločil ter mu hkrati pojasnil tudi možnost pridobivanja zahtevanih podatkov.

Dne 2. 4. 2024 je organ IP, po elektronski pošti, posredoval še dopis, št. 6040-186/2023-2030-2 z dne 29. 11. 2023, v okviru katerega je organ prosilcu v preteklosti (na štirih straneh) podal podrobna pojasnila, vezana na vsebinsko podobno zahtevo.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

Potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu

IP je v tem delu ugotavljal, ali je organ ravnal pravilno, ko je dostop do teh podatkov zavrnil s sklicevanjem na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ (varstvo osebnih podatkov).

Po navedeni izjemi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4(1) določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov »obdelava« pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje.

Posredovanje dokumentov prosilcu po ZDIJZ predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je zakonita le in kolikor je izpolnjen eden od pogojev, ki jih določa člen 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ta v točki c navedenega člena določa, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca.

Podlago za razkritje osebnih podatkov posameznikov lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je tako dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Zakon o sodniški službi (v nad. ZSS) v 1. členu določa, da sodnica oz. sodnik, izvoljen v sodniško funkcijo, dobi položaj, ki mu ga zagotavljajo ustava, zakon, ki ureja organizacijo in pristojnost sodišč in ta zakon. Po 2. členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nad. ZSPJS) so funkcionarji osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v državnem zboru ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti. V 8. členu ZSS je določeno, da je za sodnika lahko izvoljen, kdor je (med drugim) opravil pravniški državni izpit. Ni dvoma, da se opravljen pravniški državni izpit zahteva kot pogoj za imenovanje v sodniško funkcijo in zato 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavlja pravno podlago za razkritje osebnega imena posameznega sodnika (imena in priimka) in dejstva, da je sodnik opravil pravosodni izpit ter pridobil javno veljavno listino, ki to izkazuje.

Se pa IP strinja z navedbami organa v izpodbijani odločbi, da bi s posredovanjem potrdil o opravljenem pravniškem državnem izpitu, ki ustrezajo zahtevi zgolj po imenu in priimku, lahko razkril osebne podatke morebitnih tretjih oseb, ki so morebiti opravile pravniški državni izpit pod istim imenom in priimkom in s tem posegli v varovane osebne podatke teh tretjih oseb. Kot določa 30. člen ZPDI organ vodi evidenco, ki vsebuje določene osebne podatke[1], nikjer pa ni določeno, da so kandidati po opravljenem pravniškem izpitu dolžni sporočati kasnejše spremembe podatkov. Tako v evidenci ostanejo podatki, ki so veljali ob vpisu v evidenco in se kasneje ne ažurirajo. Enolična povezava med posameznikom, za katerega se zahtevajo podatki, in posameznikom, ki je vpisan v evidenco, pa je možna zgolj z dodatnim identifikatorjem, npr. datumom in krajem rojstva, ki se sicer ne štejeta kot podatka v zvezi z opravljanjem javne funkcije, kar pomeni, da ne predstavljata prosto dostopne informacije javnega značaja[2].

Kot je razvidno iz drugega odstavka 30. člena ZPDI, se v evidenci opravljanja pravniških državnih izpitov ne vodi podatka o delovnem mestu osebe, ki je opravila pravniški državni izpit, ne glede na zakonske določbe, da je pravniški državni izpit eden od pogojev za opravljanje sodniške funkcije (ali funkcije državnega tožilca, poklica odvetnika in notarja). Zato podatek, da oseba opravlja sodniško funkcijo in kje, ne zadostuje za enolično povezavo, kadar je oseba v vmesnem času spremenila katerega od osebnih podatkov (npr. osebno ime, stalno prebivališče). Iz navedenega izhaja, da zgolj podatek o imenu in priimku sodnika ni dovolj, da bi lahko osebo poiskali v dotični evidenci, saj bi za to potrebovali vsaj še podatek, pod katerim imenom je opravljala izpit, rojstne podatke ali datum/leto opravljanja izpita. IP v tem delu še dodaja, da organ po veljavni zakonodaji ni zavezan voditi ločene evidence o opravljenem pravniškem državnem izpitu za osebe, ki opravljajo sodniško funkcijo, niti IP ni zaznal utemeljenih razlogov, da bi organ s tako evidenco dejansko razpolagal.

IP dodaja, da navedeno ne pomeni, da ti posamezniki pravniškega državnega izpita niso opravili. Organ zgolj ne razpolaga z dodatnim, v tem primeru nujno potrebnim identifikatorjem, ki bi omogočil enolično prepoznavo posameznika, čigar podatki so vodeni v evidenci opravljanja pravniških državnih izpitov. Enako stališče je IP zavzel že v odločbi št. 090-78/2022/2 z dne 28. 3. 2022.

Ob tem IP še pripominja, da ugotovitev tega postopka, da prosilcu zahtevanih podatkov organ ne more posredovati, v ničemer ne prejudicira zadeve, da s temi podatki, na način, kot jih je zahteval prosilec, ne razpolaga drug upravljavec, pri katerem imenovani sodniki opravljajo sodniško funkcijo oz. Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ki upravlja centralno kadrovsko evidenco za sodnike in javne uslužbence sodišč.

Dokazila o izobraževanju sodnikov za čas opravljanja funkcije

IP ugotavlja, da so predmet zahteve prosilca dokazila o izobraževanju sodnikov za čas opravljanja funkcije, pri čemer se zahteva nanaša na sodnike, zaposlene na določenih sodiščih in ne na zaposlene pri organu. IP tako ne vidi razloga, da ne bi sledil odločitvi organa v izpodbijani odločbi, da z zahtevanimi dokazili ne razpolaga.

Iz navedenega izhaja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ informacij oz. dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati. Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, odgovarjati na vprašanja ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.

Fotokopija osebne izkaznice s sliko za ….

Tudi v tem delu IP ne vidi razloga, da nebi sledil odločitvi organa v izpodbijani odločbi, ki se nanaša na fotokopijo osebne izkaznice s sliko za …, in sicer da z njo ne razpolaga. Zakon o osebni izkaznici (ZOIzk-1) v 4. členu namreč jasno določa, kdaj in kdo lahko fotokopira osebno izkaznico imetnika, pri čemer IP ugotavlja, da organ takšne podlage nima.

Sklepno

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Drugi odstavek 30. člena se glasi: »Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje osebne podatke kandidatov, ki opravljajo pravniški državni izpit:

• osebno ime;
• datum in kraj rojstva;
• stalno oz. začasno prebivališče;
• podatek o obliki sodniškega pripravništva, ki jo je opravljal kandidat pred izpitom;
• podatek o višjem sodišču, na območju katerega se je kandidat usposabljal;
• datum izpita;
• podatke o tem, ali izpit opravlja prvič ali ga ponavlja;
• uspeh in ocene, dosežene na izpitu.«

[2] Tudi v zadevi, št. 090-349/2021/4 z dne 7. 12. 2021, je IP odločil, da za razkritje kraja, datuma rojstva (skupaj z letnico rojstva) in dekliškega priimka imenovane svetovalke v pravosodju – samostojne sodniške pomočnice, ni pravne podlage.