prosilec - Ministrstvo za pravosodje

POVZETEK:

Organ je zaradi varstva osebnih podatkov zavrnil zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov o opravljenem nadzoru nad delom notarke v določeni zadevi. IP je v pritožbenem postopku poudaril, da so podatki, iz katerih izhaja, na kakšen način obravnavana notarka opravlja notariat, torej javno funkcijo, absolutno javni na podlagi 1. al. 3. odst. 6. čl. ZDIJZ. Zahtevana dokumentacija sicer vsebuje tudi varovane osebne podatke (npr. osebna imena pobudnika nadzora in strank pravnih poslov, ter navezne okoliščine, ki bi omogočile razkritje teh oseb (npr. parcelne številke, ime firme)), vendar je možna izvedba delnega dostopa na način, da se te podatke zavaruje, zato je IP pritožbi prosilca ugodil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-181/2023/6

Datum: 4. 9. 2023

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 12. 6. 2023, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-23/2023-2030-2 z dne 16. 5. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 12. 6. 2023 zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, št. 090-23/2023-2030-2 z dne 16. 5. 2023, se delno ugodi in se odločba delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki poslati:

a. dopis Ministrstva za notranje zadeve, Policije, št. 2311-86/2022/11 (3B321-03) z dne 13. 9. 2022 na način, da prekrije ime in priimek pobudnika (v četrti vrstici prvega odstavka), firmo pravne osebe (v šesti vrstici prvega odstavka) in telefonsko številko javne uslužbenke (v drugi vrstici četrtega odstavka);

b. dopis organa št. 704-15/2022/4 z dne 21. 9. 2022 na način, da prekrije ime in priimek pobudnika (v naslovu zadeve in v šesti vrstici prvega odstavka) ter firmo pravne osebe (v osmi vrstici prvega odstavka);

c. dopis organa št. 704-15/2022/2 z dne 14. 7. 2022 na način, da prekrije imena in priimke fizičnih oseb (razen imen in priimkov predsednika notarske zbornice, notarke, ministrice in osebe, ki je dopis pripravila), naslov pobudnika, parcelne številke in katastrske občine, naslove zemljišč v obrazložitvi dopisa, firmo pravne osebe in besedilo v drugem odstavku na 4. strani od besedila »pobudi priloženih« do konca odstavka;

č. dopis Notarske zbornice Slovenije št. 2110/2022 z dne 16. 9. 2022;

d. poročilo Notarske zbornice Slovenije o opravljenem nadzoru z dne 12. 9. 2022 na način, da prekrije ime in priimek pobudnika (v četrti vrstici prvega odstavka na 1. strani, v drugi vrstici tretjega odstavka in v prvi vrstici četrtega odstavka na 2. strani), parcelno številko in katastrsko občino (v prvi alineji drugega odstavka na 1. strani) in ime in priimek fizične osebe (v tretji vrstici četrtega odstavka na 2. strani).

2. V preostalem delu (glede varovanih osebnih podatkov, ki jih je organ dolžan prekriti v skladu s prejšnjo točko tega izreka) se pritožba prosilca zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

O zahtevi in izpodbijani odločbi

Organ je 19. 4. 2023 prejel zahtevo prosilca za posredovanje skeniranih dokumentov ali fotokopij:

- odredb (npr. odredbe št. 704-15/2022/2 z dne 14. 7. 2022), sklepov, zapisnikov, uradnih zaznamkov, pogodb, raznih poročil oz. zaključkov ali drugih zapisov v zvezi s pregledom poslovanja notarke …,

- zapisnikov ali drugih komunikacij, e-mailov med organom in Notarsko zbornico Slovenije v zvezi z izrednim nadzorom notarke …,

- zapisnikov ali drugih komunikacij, e-mailov med organom in Okrožnim državnim tožilstvom v Kopru v zvezi z izrednim nadzorom notarke …,

- zapisnikov ali drugih komunikacij, e-mailov med organom in Policijo v Kopru in v zvezi o izrednim nadzorom notarke …,

- vseh dokumentov, ki se nanašajo na »Pobuda za izvedbo izrednega nadzora zaradi preverjanja domnevnega nezakonitega delovanja notarke …«.

Organ je z odločbo št. 090-23/2023-2030-2 z dne 16. 5. 2023 zahtevo prosilca zavrnil. Uvodoma je navedel definicijo informacije javnega značaja in ugotovil, da sicer razpolaga z nekaterimi zahtevanimi informacijami, ki izvirajo iz njegovega delovnega področja (zadeva št. 704-15/2022), vendar je treba zahtevo zavrniti zaradi varstva osebnih podatkov. Povzel je 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in relevantne določbe Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list EU, št. L 119 z dne 4. 5. 2016, v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Organ je povzel še 74. člen Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 136/22; v nadaljevanju ZVOP-2), ki v prvem odstavku določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Pri tem je organ upošteval, da zakonsko podlago lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je namreč dopustno, če organ odloči, da je treba podatke razkriti, ker gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo npr. podatke o porabi javnih sredstev, podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Prosilec v svoji vlogi sicer (tudi) navaja, da ima pravni interes za pridobitev zahtevanih podatkov in prilaga dokumentacijo, ki zadeva tek postopkov pred Okrajnim sodiščem v Kopru, pri čemer organ pojasnjuje, da se v postopku po ZDIJZ vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja, presoja z vidika javnosti in ne z vidika konkretnega prosilca. V skladu z ZDIJZ sprejete odločitve učinkujejo erga omnes (t.j. enako nasproti kateremu koli prosilcu), kar pri posredovanju dokumentov pomeni, da mora biti posredovan dokument oz. informacija enaka, ne glede na to, kdo jo je zahteval in s kakšnim namenom (tako npr. odločba IP št. 090-97/2023, z dne 7. 4. 2023). Organ je ugotovil, da prosilec zahteva dokumente v zvezi s podatki/okoliščinami, ki so mu pravzaprav že poznane, oziroma se nanašajo nanj kot na domnevnega oškodovanca v zvezi z ravnanjem notarke … (prosilec npr. vlogi prilaga stran 1 pobude za izvedbo izrednega nadzora zaradi preverjanja domnevnega nezakonitega delovanja notarke …, z dne 6. 6. 2022). Zahtevani dokumenti vsebujejo tudi vrsto (osebnih) podatkov, ki sami po sebi sicer neposredno ali posredno ne določajo posameznika, na katerega se nanašajo, vendar pa bi bila skupaj z drugimi okoliščinami identiteta posameznika (lahko) določljiva. Podatki, ki se nanašajo na posameznika, so tako npr. podatki, povezani s posameznim pravnim poslom (parc. št. nepremičnine, opr. št. notarskega zapisa, podatki/okoliščine iz darilne pogodbe, podatki o stranki, tj. pravni osebi, kupoprodajne in darilne pogodbe). Organ se nadalje ni opredelil ne do okoliščine o razpolaganju z informacijo glede dokumentov med organom in policijo oziroma državnim tožilstvo, ne o tem, ali se le-ta nahaja v materializirani obliki, saj bi že s samim razkritjem, ali podatek oziroma informacija obstaja v materializirani obliki in ali z njim organ dejansko razpolaga, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. Organ je ugotovil, da ne obstaja pravna podlaga za razkritje podatka, ki zadeva morebiten predkazenski postopek, četudi bi se ta podatek nanašal na notarja, ki v skladu s 1. členom Zakona o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, 33/07 – ZSReg-B, 45/08, 91/13, 189/20 – ZFRO in 130/22) opravlja javno službo. Glede na vse zgoraj navedeno je organ ugotovil, da ni mogoče uporabiti instituta delnega dostopa, kot ga določata 7. člen ZDIJZ in 19. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16). Prosilec, kot že navedeno, namreč zahteva dokumente, ki zadevajo (tudi) osebne podatke točno določenih fizičnih oseb, zato se tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi onemogočilo njihove prepoznavnosti. Del dokumenta, to je obvestilo Notarske zbornice Slovenije z dne 16. 9. 2022 organu o posredovanju poročila o opravljenem nadzoru, sicer ne vsebuje varovanih osebnih podatkov, vendar pa je samo ta del dokumenta v povezavi s preostalim delom dokumenta, ki se nanaša na ugotovitve nadzora in ki v pretežnem delu vsebuje nejavne osebne podatke, brez pomena glede na vsebino prosilčeve zahteve.

Povzetek relevantnih pritožbenih navedb

Dne 12. 6. 2023 je organ prejel pritožbo zoper odločbo št. 090-23/2023-2030-2 z dne 16. 5. 2023, v kateri prosilec nasprotuje obrazložitvi celotne odločbe. Izrecno nasprotuje argumentom organa v zvezi z obstojem varovanih osebnih podatkov. Nadalje navaja, da je nerazumljiva trditev organa glede obvestila Notarske zbornice Slovenije z dne 16. 9. 2022 organu o posredovanju poročila o opravljenem nadzoru. Kakšen pomen ima omenjeno poročilo za prosilca, lahko le po pregledu odloča prosilec in ne organ v njegovem imenu. Skladno z Zakonom o notariatu (Uradni list RS, št. 2/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZN) je notar javna služba. Notar je oseba javnega zaupanja in njegove glavne lastnosti so in morajo biti vestnost, poštenost in nepristranskost, kar določa omenjeni zakon in kodeks notarjev. Ker je prosilec podvomil v njegovo vestnost, poštenost in nepristranskost ravnanja, na podlagi številnih dokazov o kršitvah predpisov in kodeksov, je podal prijavo notarja in vložil sodne postopke v zvezi s tem. Zato je tudi prosilčeva pravica izvedeti o teh podatkih povsem legitimna. Glede povezave med Ustavo RS in ZN ter Zakonom o odvetništvu je treba upoštevati, da je notar v smislu dolžnosti in pravic javna in ne zasebna osebnost. Omeniti je treba, da je z razkritjem zahtevanih informacij dejansko mogoče izvajati demokratični javni nadzor nad delom notarja pred javnostjo. Zato je nesporno, da je treba zahtevi prosilca ugoditi in mu omogočiti vpogled oz. posredovanje (npr. zadeva št. 704-15/2022 oz. poročilo). Osnovno dejstvo je, da se je sodna praksa opredelila v zvezi s tem, saj po presoji sorazmernosti, da notar, ko je sprejel notarsko službo, vstopi v režim t.i. legitimnih pričakovanj, ki je splošno pravno načelo, uveljavljeno v evropski upravno sodni (in civilno sodni) praksi v zvezi z varstvom zasebnosti. Prosilec razume, da bo organ obravnavani postopek vodil ločeno v zvezi z informacijami javnega značaja in pravnim interesom, katerega nedvomno ima, ne more pa sprejeti navedbe, da organ dokumentov ne more posredovati. Zato prosilec organ poziva, da ponovno preuči vse dokumente in komunikacije in o tem obvesti prosilca skladno z zahtevo in odpravi izpodbijano odločbo. Dejstvo je, da organ v odločbi ni v upošteval ZDIJZ, ZUP, ZPP in sodne prakse ter drugih predpisov, ki so pomembni za zakonito in pravilno presojo.

Organ je pritožbo, z dopisom št. 090-23/2023-2030-5 z dne 14. 6. 2023, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

Pritožba je delno utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

1.     Načelo prostega dostopa

Glede na to, da prosilec v zahtevi in pritožbi zatrjuje, da ima pravni interes za pridobitev zahtevanih dokumentov, IP uvodoma poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ namreč v 5. členu kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Vse navedbe oziroma dokumentacija, s katero prosilec utemeljuje, zakaj potrebuje zahtevane podatke, so za dostop do zahtevanih podatkov v obravnavanem primeru povsem irelevantni. Organ je torej ravnal pravilno v delu, ko je v obravnavani zadevi odločal v skladu z načelom prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ in pri odločitvi ni upošteval specifičnih okoliščin konkretnega prosilca.

2.     Predmet zahteve

Iz izpodbijane odločbe ni razvidno, kateri konkretni dokumenti so predmet zahteve, zato se je IP najprej opredelil do vprašanja, ali zahtevane informacije javnega značaja sploh obstajajo. Na tem mestu IP navaja, v točki 3. obrazložitve te odločbe pa podrobno pojasnjuje, da ne drži zatrjevanje organa, da bi že s samim razkritjem, ali zahtevane informacije javnega značaja sploh obstajajo, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. Kot je sicer pravilno navedel organ v izpodbijani odločbi, morajo biti za obstoj informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ izpolnjeni naslednji pogoji:

-       informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

-       organ mora z njo razpolagati in

-       nahajati se mora v materializirani obliki.

Če kateri od navedenih pogojev ni izpolnjen, pomeni, da zahtevana informacija javnega značaja ne obstaja in posledično zahtevi oz. pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi.

Po pregledu dokumentacije, prejete v prilogah dopisa organa št. 090-23/2023-2030-5 z dne 14. 6. 2023, je IP ugotovil, da so predmet zahteve naslednji dokumenti:

- dopis Ministrstva za Notranje zadeve, Policije, št. 2311-86/2022/11 (3B321-03) z dne 13. 9. 2022,

- dopis organa št. 704-15/2022/4 z dne 21. 9. 2022,

- dopis organa št. 704-15/2022/2 z dne 14. 7. 2022,

- dopis Notarske zbornice Slovenije št. 2110/2022 z dne 16. 9. 2022 s prilogo (poročilo Notarske zbornice Slovenije o opravljenem nadzoru z dne 12. 9. 2022).

V obravnavani zadevi ni sporno, da navedeni dokumenti izpolnjujejo vse tri kriterije za obstoj informacije javnega značaja, zato je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali je organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijano odločbo zaradi obstoja izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov v celoti.

3.     Varovani osebni podatki

Skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi ZVOP-2.

Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov v členu 4 (1), določa, da je osebni podatek katerakoli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Nobenega dvoma ni, da v tej zadevi obravnavani dokumenti vsebujejo tudi osebne podatke, kot jih opredeljuje Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov.

Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4 (2) Splošne uredbe, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. ZDIJZ sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). IP je v nadaljevanju presojal, ali je podana zakonska podlaga za posredovanje osebnih podatkov prosilcu oz. javnosti in ugotovil, da je za razkritje nekaterih obravnavanih osebnih podatkov podana podlaga.

IP najprej ugotavlja, da ne zdrži resne pravne presoje trditev organa, da ne obstaja pravna podlaga za razkritje podatka, ki zadeva morebiten predkazenski postopek, četudi bi se ta podatek nanašal na notarja. Podatki, ki so v neposredni zvezi z opravljanjem notariata, namreč niso varovani osebni podatki, ker notarji opravljajo javno funkcijo. V obravnavni zadevi ni sporno, da je skladno z drugim odstavkom 137. člena Ustave RS notariat javna služba, ki jo ureja zakon. ZN natančno opredeljuje delovno področje notariata (2. in 3. člen ZN), poleg tega pa dopušča, da notarji poleg notariata opravljajo tudi druge dejavnosti (5. člen ZN). Za posredovanje informacij javnega značaja so notarji zavezani v delu, ki se nanaša na način izvrševanja pooblastil in obveznosti, ki izhajajo iz notariata. Takšno stališče je zavzelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije v sodbi št. I Up 122/2006-3, z dne 25. 4. 2007. Predmet zahteve v obravnavani zadevi je dokumentacija, ki se nanaša na izvedbo nadzora nad poslovanjem notarke v zvezi s sestavljanjem notarskih zapisov prodajnih oziroma darilnih pogodb za konkretne parcele. Sestavljanje notarskega zapisa o pravnem poslu je nedvomno dejavnost notarja, ki sodi v notariat, ker gre za eno izmed taksativno naštetih notarskih listin iz 3. člena ZN. Iz navedenega izhaja, da je vsa zahtevana dokumentacija neposredno povezana z opravljanjem javne funkcije, torej tudi dokumentacija, ki se nanaša na predkazenski postopek. Ker so informacije javnega značaja vse informacije, ki so kakorkoli povezane z dejstvom oziroma okoliščino, ki vpliva ali bi lahko vplivala na izvrševanje javnih nalog notarja, se mora vsakdo, ki je kakorkoli vključen v dejavnost notariata zavedati, da je delovanje notarjev podvrženo zahtevam po transparentnosti in odprtosti. Takšno stališče izhaja tudi iz ustaljene upravno sodne prakse (sodba Vrhovnega sodišča RS, št. I Up 122/2006 z dne 25. 4. 2007, sklep VSRS, št. X Ips 96/2011 z dne 4. 7. 2012, sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 902/2013-29 z dne 20. 5. 2015, sodba, št. I U 1422/2015-18 z dne 30. 11. 2016). IP zato ugotavlja, da samo razkritje dejstva, da obstajajo konkretni dokumenti, ki kažejo na obstoj nadzornega postopka in predkazenskega postopka v zvezi z dejavnostjo, ki sodi v notariat, ne predstavlja varovanega osebnega podatka obravnavane notarke. Celo nasprotno, vsi podatki, iz katerih izhaja, na kakšen način obravnavana notarka opravlja notariat, torej javno funkcijo, so absolutno javni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede javnosti imena, priimka in kontaktnih podatkov IP navaja še, da šesti odstavek 106.a člena ZN določa, da je imenik notarjev javen in objavljen na spletni strani Notarske zbornice Slovenije.[1] Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da so podatki, ki se v zahtevanih dokumentih nanašajo na obravnavano notarko, absolutno javni. Zato IP obravnavane notarke tudi ni pozival v kot stranske udeleženke, saj je skladno z a26.a členom ZDIJZ v postopku z zahtevo za dostop do informacije javnega značaja stranka postopka samo prosilec, če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni.

Po pregledu vsebine zahtevanih dokumentov je IP ugotovil, da niso varovani tudi naslednji osebni podatki:

-       imena in priimki drugih notarjev ter predsednika Notarske zbornice, ki se nahajajo v zahtevanih dokumentih, ker je za razkritje javnosti podana pravna podlaga po šestem odstavku 106.a člena ZN;

-       ime in priimek generalnega sekretarja Notarske zbornice, ker je za razkritje javnosti podana pravna podlaga po 92. člen ZVOP-2 (gre za javne kontaktne podatke, ki so objavljeni na spletni strani Notarske zbornice Slovenije: https://www.notar-z.si/notarska-zbornica-slovenije);

-       imena, priimki, podpisi in podatki o delovnih mestih oziroma nazivih javnih uslužbencev in funkcionarjev, ker je za razkritje javnosti podana pravna podlaga po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ (gre za podatke, ki so v zvezi z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca oziroma v zvezi z opravljanjem javne funkcije).[2]

Ker organ v izpodbijani odločbi kot varovane osebne podatke navaja tudi opravilne številke notarskih zapisov, IP pojasnjuje, da je sistem vodenja evidenc v zadevah iz pristojnosti notarjev zaprt in IP ne vidi načina, kako bi posamezniki opravilno številko notarskega zapisa lahko enostavno, brez velikih stroškov in velikega napora, povezali s konkretnim posameznikom. Poleg tega, če lahko preko opravilnih številk posameznih notarskih zapisov pridejo do informacij v teh dokumentih stranke, pooblaščenci, zakoniti zastopniki in odvetniki (na podlagi določb področnih zakonov, ki jim to pravico dajejo), to še ne pomeni, da so do teh informacij upravičeni tudi ostali, čeprav poznajo opravilno številko zadeve. Zato po mnenju IP opravilne številke notarskih zapisov niso varovani osebni podatki. Smiselno enako velja za opravilne številke zadev, ki jih vodita organ in Policija, in so navedene v obravnavanih dokumentih.

Glede naslednjih osebnih podatkov je IP ugotovil, da za njihovo posredovanje prosilcu oz. javnosti ne obstaja zakonska podlaga:

-       imena, priimki in naslovi vseh ostalih posameznikov, ki niso navedeni kot javni uslužbenci, funkcionarji oziroma notarji;

-       telefonska številka javnega uslužbenca;[3]

-       parcelne številke in katastrske občine, ker je mogoče na podlagi teh podatkov zelo enostavno določiti lastnike in s tem stranke pogodb, ki so bile predmet nadzora, pri čemer slednji podatek ni prosto dostopna informacija. IP pojasnjuje, da podatki o parcelnih številkah in katastrskih občinah praviloma ne predstavljajo varovanega osebnega podatka, saj gre za podatke, ki se nanašajo na nepremičnino, vendar gre v obravnavanem primeru za podatek o nepremičnini, s katero so povezane stranke pogodb, ki so predmet izvedenega nadzora delovanja notarke in so fizične osebe. Ob upoštevanju dejstva, da so podatki o lastniku posamezne parcele javno dostopni z vpogledom v zemljiško knjigo, IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru podatek o parcelni številki in katastrski občini nepremičnin predstavlja varovan osebni podatek. Iz tega podatka (o nepremičnini) je namreč mogoče zelo enostavno določiti stranke – fizične osebe, ki sklepale obravnavane prodajne in darilne pogodbe, ki so bile predmet nadzora. Smiselno enako velja za naslov, ki je naveden v dopisa organa št. 704-15/2022/2 z dne 14. 7. 2022.

-       firma pravne osebe (na več mestih v zahtevanih dokumentih) in navezne okoliščine (v drugem odstavku na strani 4 v dopisu organa št. 704-15/2022/2 z dne 14. 7. 2022), ker je mogoče na podlagi teh podatkov v povezavi z naveznimi okoliščinami v preostalem delu zahtevanih dokumentov enostavno določiti fizično osebo, ki je pravno osebo zastopala pri sklepanju obravnavanih pogodb, ki so bile predmet nadzora, pri čemer slednja ni oseba, ki je v Poslovnem registru Slovenije navedena kot zastopnik navedene pravne osebe.

Po oceni IP ne gre za podatke, glede katerih bi bilo mogoče uporabiti izjemo od izjem iz tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ne gre namreč niti za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, niti ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevale sklicevanje na test interesa javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ.[4] Posamezniki, na katere se nanašajo, namreč v obravnavanih dokumentih niso navedeni javni funkcionarji ali javni uslužbenci, za plačilo kupnine po obravnavanih pogodbah niso bila porabljena javna sredstva, zadeva pa se tudi ne nanaša na vprašanja, ki bi bila v interesu širše javnosti.

Nadalje je IP ugotovil, da ne more slediti argumentu organa, da v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti instituta delnega dostopa. Organ navedeno utemeljuje z navedbo, da prosilec zahteva dokumente, ki zadevajo (tudi) osebne podatke točno določenih fizičnih oseb, zato se tudi s prekritjem osebnih podatkov ne bi onemogočilo njihove prepoznavnosti. Prosilec je v zahtevi navedel le osebne podatke notarke, na katero se nanašajo zahtevani podatki, glede katerih pa je IP ugotovil, da niso varovani. Ostalih (varovanih) osebnih podatkov v sami zahtevi prosilec ni navedel, zato IP ne vidi razlogov, zaradi katerih delnega dostopa ne bi bilo mogoče izvesti s prekritjem vseh zgoraj navedenih varovanih osebnih podatkov. Institut delnega dostopa je urejen v 7. členu ZDIJZ, ki določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena (npr. osebne podatke) in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. To v povezavi z načelom odprtosti delovanja javnih organov, ki je opredeljen v 2. členu ZDIJZ, pomeni, da je dolžnost organa, da mora institut delnega dostopa uporabiti vedno, razen če to po kriterijih 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22) ne bi bilo izvedljivo oziroma, ko (in če) bi delno razkritje ogrozilo zaupnost varovanih informacij. Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki. Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu.

Po preučitvi celotne zadeve je IP ugotovil, da zahtevani podatki ne predstavljajo v celoti varovanih osebnih podatkov in da je zahtevi prosilca, upoštevaje pravilo delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, mogoče delno ugoditi. Ob tem IP pripominja, da se ne strinja z navedbo organa, da bi bil dostop do dopisa Notarske zbornice Slovenije št. 2110/2022 z dne 16. 9. 2022 za prosilca brez pomena. Iz prakse IP[5] izhaja, da je dostop do dokumenta brez pomena, če, denimo, po izvedenem delnem dostopu ostane zgolj prazen oziroma neizpolnjen obrazec, za kar pa ne gre v konkretnem primeru. Pritožbi prosilca je zato IP delno ugodil ter, na podlagi prvega in drugega odstavka 251. člena ZUP, izpodbijano odločbo organa delno odpravil in sam delno rešil zadevo, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V delu, v katerem je ugotovil, da zahtevani podatki predstavljajo varovane osebne podatke, pa je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

4.     Oblika posredovanja zahtevanih dokumentov

Glede na to, da je prosilec v zahtevi navedel, naj mu organ pošlje skenirane dokumente ali fotokopije, IP pojasnjuje, da drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Po drugem odstavku 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja med drugim opredeliti tudi, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Iz navedenih določb izhaja, da prosilec lahko kot enega izmed načinov seznanitve z zahtevano informacijo izbere elektronski zapis, ZDIJZ pa prosilcu ne daje niti pravice, da bi izbral konkreten format (npr. pdf) elektronskega zapisa. V obravnavanem primeru to pomeni, da je prosilec s tem, ko je na prvem mestu navedel skenirane dokumente, izbral elektronski zapis kot način seznanitve z zahtevano informacijo.

5.     Stroški postopka in upravna taksa

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] https://www.notar-z.si/poisci-notarja

[2] Posamezni javni funkcionar oziroma javni uslužbenec ni upravičen pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, kar izhaja tudi iz pretekle prakse IP, npr. odločbe IP št. 090-106/2010, št. 090-109/2010/4, št. 090-204/2010/10, št. 090-89/2015, št. 090-211/2016, št. 090-168/2018, št. 090-55/2019/5 in št. 090-78/2019/9.

[3] Tako IP tudi npr. v odločbah št. 090-163/2023 z dne  7. 7.2023 in 090-137/2023 z dne 23. 5. 2023.

[4] Iz prakse Upravnega sodišča RS (npr. sodba, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012) izhaja, da je javni interes glede razkritja zahtevanih informacij podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno. V predmetni zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene.

[5] npr. odločba IP št. 090-179/2011/8 z dne 10. 11. 2011.