prosilec - Ministrstvo za pravosodje

POVZETEK:

Prosilka je zahtevala poimenski seznam vseh obiskov pri ministrici in državnih sekretarjih v določenem obdobju. Organ je prosilcu posredoval zahtevani seznam, pri čemer je prekril podatke enega obiskovalca, glede katerega je ugotovil, da ne obstaja pa pravna podlaga za razkritje njegovega imena, priimka ter enote/podjetja. Pojasnil je, da gre za ime in priimek kandidata/kandidatke v zvezi z dodelitvijo sodnika na organ, pri čemer ne gre za kandidata/kandidatko, ki je bil po zaključku postopka dodeljen na organ. V tem delu je organ zahtevo prosilke zavrnil zaradi obstoja varovanih osebnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je odločba organa pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-109/2023/4

Datum: 19. 4. 2023

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilka) z dne 7. 4. 2023, zoper točko 1.1. izreka odločbe Ministrstva za pravosodje, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-15/2023-2030-4, z dne 16. 3. 2023, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilke z dne 7. 4. 2023 zoper točko 1.1. izreka odločbe Ministrstva pravosodje št. 090-15/2023-2030-4, z dne 16. 3. 2023, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Generalni sekretariat Vlade Republike Slovenije je 1. 3. 2023 zahtevo prosilke, ki jo je prejel 27. 2. 2023, odstopil organu, in sicer glede:

1. poimenskega seznama vseh obiskov pri ministrici in državnih sekretarjih od 2. 6. 2022 do 7. 9. 2022,

2. vseh zapisov ob stiku z lobisti, ki so bili zabeleženi ob obiskih pri ministrici in državnih sekretarjih, ter posredovani Komisiji za preprečevanje korupcije od 2. 6. 2022 do 7. 9. 2022.

Prosilka je navedla, da je dokumentacijo zahtevala že v svojem poslanskem vprašanju in pojasnila, kakšen odgovor je prejela. Predmetno zahtevo pa je prosilka posredovala kot zahtevo za posredovanje informacije javnega značaja ob upoštevanju Zakona o tajnih podatkih (po 3. členu ZTP lahko poslanec v zvezi z opravljanjem svoje funkcije dostopa do tajnih podatkov brez dovoljenja za dostop do tajnih podatkov). Prosilka je povzela 4. člen ZDIJZ in dodala, da lahko v povezavi s 3. členom ZTP kot poslanka v zvezi z opravljanjem svoje funkcije do tajnih podatkov dostopa brez dovoljenja do tajnih podatkov. Prosilka je predlagala, da ji organ gradiva, ki niso označena s stopnjo tajnosti, posreduje v obliki fotokopij. Za gradiva, ki so označena s stopnjo tajnosti, naj ji organ omogoči vpogled pri organu v okviru določil zakona, ki ureja tajne podatke. Prosilka je ocenila, da kot poslanka Državnega zbora potrebuje vse potrebne podatke v okviru opravljanja funkcije poslanke državnega zbora, zato je vložila navedeno zahtevo.

Organ je z odločbo št. 090-15/2023-2030-4, z dne 16. 3. 2023 odločil o zahtevi prosilke. Uvodoma je povzel zahtevo in pojasnil pojem informacije javnega značaja. Nato je navedel, da razpolaga le z informacijo/dokumentom, ki zadeva obiske pri ministrici za pravosodje oziroma državnima sekretarjema (gre za dokument, ki je bil pripravljen na podlagi evidence vstopa in izstopa v poslovni prostor organa za obiskovalce), pri čemer pa je treba zahtevo deloma zavrniti zaradi varstva osebnih podatkov, medtem kot z zapisom o lobističnem stiku ne razpolaga. V zvezi s seznamom obiskovalcev je organ povzel 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, relevantne določbe Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list EU, št. L 119 z dne 4. 5. 2016, v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov) in Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 136/22, v nadaljevanju ZVOP-2). ZVOP-2 v prvem odstavku 74. člena določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni ali če je za njihovo razkritje dan prevladujoč javni interes v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja. Pri tem je organ upošteval, da zakonsko podlago lahko predstavlja tudi ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je namreč dopustno, če organ odloči, da je treba podatke razkriti, ker gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo npr. podatke o porabi javnih sredstev, podatke povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (prva alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ). Organ je ugotovil, da zahtevana dokumentacija vsebuje določene osebne podatke, in sicer imena in priimke posameznikov, ki so bili v obdobju od 2. 6. 2022 do 7. 9. 2022 obiskovalci pri ministrici oziroma državnih sekretarjih, kot to izhaja iz evidence obiskovalcev. Splošna uredba o varstvu podatkov ne varuje osebnih podatkov na splošno, temveč omogoča le preprečevaje neustavnih, nezakonitih in neupravičenih posegov v zasebnost in dostojanstvo posameznikov, tako varstvo uživajo le tisti osebni podatki, ki jih lahko opredelimo kot t. i. varovane osebne podatke. V zvezi z vprašanjem, ali določeni podatki predstavljajo varovane osebne podatke, pa je treba upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jo je organ povzel. V predmetnem seznamu so tako navedena (tudi) osebna imena funkcionarjev oziroma javnih uslužbencev, pri čemer gre za podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije oziroma nalog iz delovnega razmerja, zato ni razloga za prekritje teh podatkov. Deloma gre tudi za osebne podatke, ki so že javno dostopni na spletnih straneh ali v registrih/evidencah. Ne obstaja pa pravna podlaga za razkritje imena in priimka, ter posledično tudi enote/podjetja, navedenega pod zaporedno številko 13 seznama obiskovalcev. Gre namreč za ime in priimek kandidata/kandidatke v zvezi z dodelitvijo sodnika na organ, pri čemer ne gre za kandidata/kandidatko, ki je bil po zaključku postopka dodeljen na organ. Glede na vse zgoraj navedeno je organ ugotovil, da je mogoče uporabiti institut delnega dostopa, kot ga določata 7. člen ZDIJZ in 19. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 24/16). Na podlagi vsega navedenega je organ odločil, da se prosilki (delno) ugodi in omogoči dostop do zahtevane dokumentacije na način kot izhaja iz točke 1.1. izreka izpodbijane odločbe. V nadaljevanju je organ ugotovil, da zvezi z zahtevo iz 1.2. točke izreka izpodbijane odločbe z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga. Organ je Komisiji za preprečevanje korupcije (v nadaljevanju: komisija) prijavil stik z lobistom in sicer preko spletnega obrazca, dostopnega na spletni strani komisije (https://registri.kpk-rs.si/registri/lobisticni_stiki/zapis_lobiranca/). Kot je razvidno iz pojasnila komisije, obrazca ni treba posredovati še v fizični obliki ali po elektronski pošti, temveč se odda zgolj v elektronski obliki z izpolnitvijo in potrditvijo spodnjega obrazca. Preko spletnega obrazca je bil sestavljen zapis o stiku z dne 6. 9. 2022 in posredovan komisiji, podatki so (delno) dostopni tudi na spletni strani komisije https://erar.si/lobiranje/. Na podlagi navedenega je organ odločil, da se prosilki v tem delu zavrne dostop do zahtevane dokumentacije, saj na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ, organ ne razpolaga z zahtevanim dokumentom, to je z zapisom o stiku z lobistom. Razpolaga le s podatki o stiku, kot že predhodno navedeno.

Organ je 7. 4. 2023 prejel pritožbo zoper odločbo št. 090-15/2023-2030-4, z dne 16. 3. 2023. Prosilka je navedla, da je organ izpodbijani odločbi pojasnil, da ne obstaja pravna podlaga za razkritje imena in priimka pod zaporedno številko 13 seznama obiskovalcev. Razlaga, s katero je organ delno zavrnil zahtevo, je neutemeljena. Zahtevo za dostop do informacije javnega značaja je prosilka posredovala kot zahtevo za posredovanje informacije javnega značaja ob upoštevanju ZTP (skladno s 3 členom ZTP lahko poslanec v zvezi z opravljanjem svoje funkcije dostopa do tajnih podatkov brez dovoljenja za dostop do tajnih podatkov). Prosilka je povzela 4. člen ZDIJZ in navedla, da lahko v povezavi z s 3. členom ZTP kot poslanka v zvezi z opravljanjem svoje funkcije do tajnih podatkov dostopa brez dovoljenja do tajnih podatkov. Organ bi lahko omogočil vpogled vanje pri sebi v okviru določil zakona, ki ureja tajne podatke. Na podlagi 3. člena ZTP lahko prosilka kot poslanka v zvezi z opravljanjem svoje funkcije dostopa do tajnih podatkov brez dovoljenja za dostop do tajnih podatkov. Je pa z njimi dolžna ravnati skladno z določili ZTP. Glede na navedeno prosilka predlaga, da se pritožbi ugodi in omogoči dostop do celotnega seznama vseh obiskov, kot je bilo navedeno v zahtevi.

Organ je pritožbo prosilke z dopisom št. 090-15/2023-2030-4 z dne 12. 4. 2023 kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP. Ob tem je pojasnil, da je bil prosilki posredovan zahtevani dokument, t.j. seznam obiskovalcev, pri čemer je bilo v tem dokumentu prekrito le osebno ime obiskovalca pod zaporedno številko 13. Kot že navedeno v izpodbijanem delu odločbe, gre za osebno ime kandidata/kandidatke v zvezi z dodelitvijo sodnika na organ, pri čemer posredovani dokument oziroma del dokumenta ni bil določen kot tajni podatek v skladu z ZTP. Vloga prosilke se je presojala v skladu z določbami ZDIJZ, kot je prosilka tudi navajala, in v zvezi s tem so se ugotavljale podlage za posredovanje osebnih podatkov oziroma izjema iz 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Predmetni dokument ni označen z nobeno od stopenj tajnosti iz 13. člena ZTP in posledično tudi ni podlage, da bi se pri posredovanju le-tega ugotavljale okoliščine iz ZTP.

IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja na organ naslovil poziv za dodatna pojasnila in dokumentacijo št. 090-109/2023/2, z dne 13. 4. 2023, na katerega je organ odgovoril z dopisom št. 090-15/2023-2030-9 z dne 17. 4. 2023, ki mu je priložil vabilo št. 700-29/2022/19 za dne 30. 8. 2022 za kandidatko/kandidata, ki je v seznamu obiskovalcev naveden pod zaporedno številko 13 v zvezi z dodelitvijo sodnice ali sodnika na delo na organ za vodenje Službe za nadzor; predlog organa št. 700-29/2022/23 z dne 2. 9. 2022 za dodelitev sodnice … za vodenje Službe za nadzor; zapisnik 24. seje Sodnega sveta z dne 15. 9. 2022 (sklep št. 16), da se …, okrožna sodnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani, z dnem 1. 10. 2022 za obdobje treh let dodeli na delo na organ za vodenje Službe za nadzor organizacije poslovanja sodišč. Organ je priložil še povezavo na spletno stran organa, Službe za nadzor, glede informacije o vodenju te službe (https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-pravosodje/o[1]ministrstvu/sluzba-za-nadzor-organizacije-poslovanja-sodisc/).

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Glede na to, da je prosilka tako v zahtevi kot tudi v pritožbi večkrat poudarila, da je poslanka, IP uvodoma poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ namreč v 5. členu kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Vse navedbe prosilke v zvezi z dejstvom, da je poslanka v Državnem zboru, zakaj za opravljanje te funkcije potrebuje zahtevane podatke in na kateri pravni podlagi lahko kot poslanka dostopa tudi do tajnih podatkov, so za dostop do zahtevanih podatkov v obravnavanem primeru povsem irelevantne. Organ je zato ravnal pravilno, ker je v konkretni zadevi odločal v skladu z načelom prostega dostopa iz 5. člena ZDIJZ in pri odločitvi ni upošteval specifičnih okoliščin konkretne prosilke.

Čeprav je prosilka navedla, da vlaga pritožbo zoper odločbo organa št. 090-15/2023-2030-4, z dne 16. 3. 2023, iz pritožbenih navedb izhaja, da prosilka izpodbija le točko 1.1. izreka odločbe organa št. 090-15/2023-2030-4, z dne 16. 3. 2023, saj se njene navedbe nanašajo le na osebno ime obiskovalca pod zaporedno številko 13, z ničemer pa ne izpodbija odločitve organa glede zapisa o lobističnem stiku. IP je zato v nadaljevanju ugotavljal, ali je organ utemeljeno odločil, da so ime, priimek in enota/podjetje obiskovalca pod zaporedno številko 13 podatki, ki so izvzeti od dostopa do informacij javnega značaja zaradi izjeme varstva osebnih podatkov. Ta izjema je določena v 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, na podlagi katere je izjema od prosto dostopnih informacij osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

IP je ugotavljal, ali je za obdelavo osebnih podatkov v konkretnem primeru podana ustrezna pravna podlaga, ki jo določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Na to pravno podlago se v prvem odstavku 6. člena sklicuje tudi Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju ZVOP-2).

Osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika (prva točka 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov). Glede na navedeno ni dvoma, da ime, priimek in enota/podjetje obiskovalca pod zaporedno številko 13 v seznamu obiskovalcev, izpolnjujejo merila za osebni podatek.

Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 določa, da lahko javni organi oziroma javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, je za presojo dopustnosti razkritja treba upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 navedene uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, tako predstavlja ZDIJZ, ki v prvi alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, določa, da se ne glede na obstoj morebitnih zakonskih izjem (razen taksativno naštetih – kamor pa varstvo osebnih podatkov ne spada), dostop do zahtevanih informacij dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali za podatke v zvezi z delovnim razmerjem javnih uslužbencev. V drugem odstavku člena 6 je določeno, da lahko države članice ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX.

Med varovane osebne podatke tako ne sodijo imena in priimki tistih obiskovalcev, ki so obisk opravili kot javni uslužbenci ali funkcionarji, ker podlago za njihovo razkritje v postopku po ZDIJZ predstavlja tretji odstavek 6. člena ZDIJZ. IP ugotavlja, da te pravne podlage ni mogoče uporabiti za razkritje osebnih podatkov obiskovalca pod zaporedno številko 13 v seznamu obiskovalcev. Pri tem je IP sledil ugotovitvi organa, da gre za osebne podatke kandidata/kandidatke v zvezi z dodelitvijo sodnika na organ, pri čemer ne gre za kandidata/kandidatko, ki je bil po zaključku postopka dodeljen na organ. O resničnosti teh navedb se je IP prepričal z vpogledom v vabilo organ št. 700-29/2022/19 z dne 23. 8. 2022. S tem vabilom je organ povabil na razgovor k ministrici dne 30. 8. 2022 kandidata/kandidatko, ki je v seznamu obiskovalcev naveden pod zaporedno številko 13 in se je prijavil za dodelitev na delo na organu na podlagi poziva, ki ga je organ objavil skladno z 71. členom Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZSS). Nadalje iz vsebine dopisa organa št. 700-29/2022/23 z dne 2. 9. 2022, s katerim je organ podal predlog za dodelitev okrožne sodnice … na organ, in iz vsebine sklepa št. 16 Zapisnika 24. seje Sodnega sveta RS z dne 15. 9. 2022,[1] s katerim je Sodni svet dodelil predlagano sodnico na delo na organ, izhaja, da oseba, ki je v seznamu obiskovalcev navedena pod zaporedno številko 13, po zaključku postopka ni bila dodeljena na organ. Ker predmetni obiskovalec na podlagi obiska dne 30. 8. 2022 pri ministrici ni bil dodeljen na delo na organ, njegovih osebnih podatkov v seznamu obiskovalcev ni mogoče opredeliti kot podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. To pa pomeni, da predmetnih osebnih podatkov ni mogoče razkriti na podlagi tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP ugotavlja, da tudi ZSS ne vsebuje določb, ki bi določale javnost teh osebnih podatkov kandidatov, ki niso bili izbrani na podlagi poziva iz 71. člena ZSS. Ker torej ne obstaja zakon, na podlagi katerega bi bilo dopustno razkritje obravnavanih osebnih podatkov neizbranih kandidatov v postopku, ki se vodi na podlagi 71. člena ZSS, je IP zaključil, da je organ prosilki utemeljeno zavrnil dostop do imena, priimka in enote/podjetja obiskovalca pod zaporedno številko 13, ker so to varovani osebni podatki in zato predstavljajo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Da osebni podatki neizbranih kandidatov praviloma niso prosto dostopna informacija javnega značaja, izhaja tudi iz pretekle prakse IP.[2]

Ker prosilka v pritožbi navaja tudi določbe ZTP, IP po vpogledu v zahtevani seznam obiskovalcev pritrjuje ugotovitvi, ki jo je organ zapisal v dopisu št. 090-15/2023-2030-4 z dne 12. 4. 2023, in sicer da predmetni seznam ni označen z nobeno od stopenj tajnosti iz 13. člena ZTP, zato ni podlage, da bi se pri posredovanju le-tega ugotavljale kakršnekoli okoliščine iz ZTP.

Upoštevaje vse navedeno je IP odločil, da pritožba prosilke ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Zapisnik je javno objavljen na spletni strani: www.sodni-svet.si/doc/Zapisnik_24_seja_2022.pdf

[2] Npr. odločbe IP št. 090-62/2017 z dne 5. 4. 2017, 090-78/2017 z dne 16. 5. 2017 in št. 090-91/2011/3 z dne 19. 5. 2011.