prosilec - Ministrstvo za pravosodje

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje potrdil o zaključeni izobrazbi, zaposlitvah v državnih ustanovah in organizacijah ter sorodstvenih razmerjih z zaposlenimi v državnih ustanovah in organizacijah za določene posameznike zaposlene na različnih organih. Organ je zahtevi prosilca delno ugodil in prosilcu posredoval dokazila, ki se nanašajo na javni uslužbenki organa. V preostalem delu je zahtevo prosilca zavrnil, ker z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ ne razpolaga z drugimi dokumenti, kot s tistimi, ki jih je prosilcu že posredoval, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil odločitev organa.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-316/2022/5
Datum: 29. 11. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 3. 11. 2022, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Zupančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-62/2022-2030 z dne 10. 10. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.    Pritožba prosilca z dne 3. 11. 2022 zoper odločbo Ministrstva za pravosodje št. 090-62/2022-2030 z dne 10. 10. 2022, se zavrne.

2.    Zahteva prosilca za povračilo stroškov postopka se zavrne.

3.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 9. 9. 2022 na organ naslovil zahtevo za posredovanje informacij javnega značaja, v kateri je zahteval posredovanje potrdil o zaključeni izobrazbi, zaposlitvah v državnih ustanovah in organizacijah ter sorodstvenih razmerjih z zaposlenimi v državnih ustanovah in organizacijah, za sledeče osebe: 
1.    …, sekretarko;
2.    …, sekretarko;
3.    …, nekdanjega delavca KPK, Ljubljana;
4.    …, predsednika Višjega sodišča v Ljubljani;
5.    …, predsednico Okrajnega sodišča v Ljubljani;
6.    …, namestnika predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani;
7.    …, sodnico Višjega sodišča v Ljubljani.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-62/2022-2030 z dne 10. 10. 2022, s katero je v prvi toči izreka odločil, da se zahtevi prosilca za posredovanje dokazil, ki se nanašajo na javni uslužbenki ministrstva, za …, delno ugodi in se prosilcu posredujejo fotokopije naslednjih dokumentov:
-    potrdilo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani o zaključeni izobrazbi št. 24/99, z dne 3. 3. 1999 za …,  pri čemer se, skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prekrije datum ter kraj rojstva;
-    potrdilo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani o zaključeni izobrazbi št. 101/93, z dne 21. 6. 1993 za …, pri čemer se, skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prekrije datum ter kraj rojstva;
-    potrdilo Pravne fakultete Univerze v Ljubljani o zaključeni izobrazbi št. 566/13, z dne 26. 9. 2013 za …, pri čemer se, skladno s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, prekrije datum ter kraj rojstva;
-    obrazec CKE - osebni podatki javne uslužbenke …, pri čemer se v celoti posredujejo le podatki, ki se nanašajo na njene zaposlitve v državnih organih od 1. 9. 2009 dalje (točka 8. delovna mesta);
-    obrazcu CKE - osebni podatki javne uslužbenke …, pri čemer se v celoti posredujejo le podatki, ki se nanašajo na njeno zaposlitev v državnih organih od 28. 11. 2010 dalje (točka 8. delovna mesta).
V drugi točki izreka izpodbijane odločbe je organ odločil, da se zahteva prosilca za posredovanje potrdila o zaključeni izobrazbi, zaposlitvah v državnih ustanovah in organizacijah ter sorodstvenih razmerjih z zaposlenimi v državnih ustanovah in organizacijah za …, predsednika Višjega sodišča v Ljubljani; …, predsednico Okrajnega sodišča v Ljubljani; …, namestnika predsednice Okrajnega sodišča v Ljubljani in … , sodnico Višjega sodišča v Ljubljani ter sorodstvenih razmerjih z zaposlenimi v državnih ustanovah in organizacijah za …, zavrne. V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca ter določbe ZDIJZ in pojasnil, da je upoštevajoč prvo alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, v zvezi z zahtevo prosilca po dokazilih, ki se nanašajo na javni uslužbenki ministrstva, … vpogledal v Akt o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest v Ministrstvu za pravosodje (v nadaljevanju: Akt), pri čemer je presojal kateri podatki, ki jih želi prosilec, so povezani z delovnim mestom navedenih javnih uslužbenk. Organ je pojasnil, da sta obe javni uslužbenki zaposleni na delovnem mestu sekretar, za katerega se glede vrste izobrazbe zahteva: visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja); specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja); magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) in magistrsko izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/magisterij po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja). Organ je ugotovil, da so zahtevana potrdila o izobrazbi, za navedeni javni uslužbenki, povezana z njunim delovnim razmerjem oziroma pogojem za zasedbo njunega delovnega mesta, zato je v tem delu zahtevi prosilca delno ugodil in prosilcu, skladno z določbo 7. člena ZDIJZ, posredoval zahtevane dokumente, s prekritimi varovanimi osebnimi podatki, pri čemer je prekril podatke o datumu in kraju rojstva javnih uslužbenk. Organ je nadalje pojasnil, da Akt kot pogoj za zasedbo delovnega mesta določa sedem let delovnih izkušenj, zato je odločil, da se prosilcu, za obe javni uslužbenki, posreduje dokazilo (obrazec CKE), iz katerega je razvidna njuna zaposlitev pri drugih državnih organih, sedem let pred zasedbo delovnega mesta sekretar na ministrstvu. Glede zahteve prosilca za posredovanje dokumentov, ki se nanašajo na …, nekdanjega državnega sekretarja ministrstva ter sodnike Okrajnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani, je organ navedel, da 17. člen Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 - uradno prečiščeno besedilo, 89/07 - odl. US, 126/07 - ZUP-E. 48/09. 8/10 - ZUP-G, 8/12 - ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21 in 189/21) ureja imenovanje in pristojnosti državnih sekretarjev ministrstev, pri čemer ta določba ne določa morebitnih pogojev za imenovanje, zato ne obstaja pravna podlaga za posredovanje podatkov o nekdanjem državnem sekretarju ministrstva, ki zadevajo njegovo izobrazbo in morebitne njegove prejšnje zaposlitve v državnih organih/javnem sektorju. Zahtevo prosilca je zato v tem delu zavrnil. Organ je še navedel, da upoštevajoč določbe Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10-ZJNepS, 33/11, 75/12 - ZSPDSLS-A, 63/13,17/15, 23/17-ZSSve, 22/18-ZSICT, 16/19 - ZNP-1, 104/20 in 203/20 - ZIUPOPDVE) in Zakona o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 - popr., 95/14-ZUPPJS15, 17/15, 23/17 - ZSSve in 36/19 - ZDT-1C) ne zbira podatkov, ki se nanašajo na sodnike, posledično tudi ne razpolaga z listinami, ki jih zahteva prosilec glede njihove izobrazbe in zaposlitve pri drugih državnih organih/javnem sektorju. Prav tako ne obstaja pravna podlaga, ki bi ministrstvo zavezovala, da od javnih uslužbencev oziroma funkcionarjev (državnega sekretarja in sodnikov) pridobi oziroma zahteva podatke, ki zadevajo njihova sorodstvena razmerja.

Dne 3. 11. 2022 je prosilec vložil pritožbo zoper odločbo organa št. 090-62/2022-2030 z dne 10. 10. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), v kateri je povzel odločitev organa in pojasnil svoje mnenje glede medsebojnih poznanstev in sorodstvenih razmerij posameznikov, na katere se zahteva za dostop do informacij javnega značaja nanaša. Prosilec je navedel, da se na obrazcih CKE za …, na strani 2 / 6 pod točko 6. delovna mesta, vidne zaposlitve: na Komisiji za preprečevanje korupcije, brez navedbe delovnega in vrste delovnega mesta, ter v Ministrstvu za pravosodje, Sektor za pravosodni nadzor, brez navedbe delovnega in vrste delovnega mesta, Ministrstvo za pravosodje, Služba za nadzor organizacije poslovanja sodišč, sekretar, uradniško delovno mesto od 2016 do 2017, Ministrstvo za pravosodje, Služba za nadzor organizacije poslovanja sodišč, sekretar, uradniško delovno mesto, od 22. 2. 2017 dalje. V obrazcu CKE mag. … je na strani 2 / 7 pod točko 6. delovna mesta razvidno, da je bila zaposlena v MNZ, brez navedbe delovnega in vrste delovnega mesta, Komisiji za preprečevanje korupcije, brez navedbe delovnega in vrste delovnega mesta, Ministrstvu za notranje zadeve brez navedbe delovnega mesta in vrste delovnega mesta, Ministrstvu za javno upravo, brez navedbe delovnega in vrste delovnega mesta; Ministrstvo za pravosodje, Sektor za kaznovalno zakonodajo in človekove pravice pravosodni nadzor, kot sekretar, uradniško delovno mesto ter Ministrstvo za pravosodje, Služba za nadzor organizacije poslovanja sodišč kot sekretar, uradniško delovno mesto od 22. 2. 2017 dalje. Prosilec je navedel, da iz prepisa zaposlitev za obe navedeni uslužbenki sledi, da Akt in CKE ne vsebuje podatkov o predhodnih zaposlitvah, saj so te navedbe neprepričljive in nedorečene, ker manjkajo podatki tako o delovnem mestu in vrsti delovnega mesta, pri čemer se ne izkazujejo niti podatki o zaposlitvi …, člana Komisije za preprečevanje korupcije, ki sta ga obe navedeni sekretarki 'osebno poznali'. Nadalje prosilec v celoti prereka odločitev organ iz 2. točke izpodbijane odločbe, pri čemer IP predlaga, da se izpodbijana odločba v celoti razveljavi in vrne v novo obravnavo pred novim senatom Ministrstva za pravosodje. Prosilec zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.
Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, z dopisom št. 090-62/2022/4 z dne 9. 11. 2022, skupaj s spisovno dokumentacijo, odstopil v reševanje IP

IP je pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo.

IP je organ, z dopisom št. 090-316/2022/3 z dne 18. 11. 2022, pozval k predložitvi obrazca CKE za .., v izvorni obliki, torej brez prekritih podatkov ter na posredovanje kakršnegakoli drugega dokumenta, iz katerega bi bile razvidne zaposlitve (z delovnim mestom pri državnih organih) za uslužbenki …. Odgovor organa je IP prejel dne 24. 11. 2022. V njem je organ priložil zahtevana obrazca in pojasnil, da z drugimi tozadevnimi dokumenti ne razpolaga.

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec prereka izpodbijano odločbo v celoti.

Predmet tega pritožbenega postopka je vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti iz zahteve prosilca z dne 9. 11. 2022.

IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ, zato je IP nadalje ugotavljal, ali so pri zahtevanih informacijah izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:
1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. 

Smisel dostopa do informacij javnega značaja je sicer treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se ob tem lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki. 

Po pregledu spisovne dokumentacije in upoštevaje predhodno navedeno, IP ne dvomi v navedbe organa, da organ v času izdaje izpodbijane odločbe ni razpolagal z drugimi dokumenti, kot s tistimi, ki jih je prosilcu že posredoval. Iz celotne pritožbene zadeve namreč ne izhaja noben sum, da organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne želi posredovati. Navedbe organa so namreč vsebinsko konsistentne, zato IP ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z zahtevanimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oz. ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). IP je preveril tudi zakonske določbe, ki se nanašajo na vodenje osebnih evidenc sodnikov v Zakonu o sodiščih ( Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo, 45/08, 96/09, 86/10 – ZJNepS, 33/11, 75/12 – ZSPDSLS-A, 63/13, 17/15, 23/17 – ZSSve, 22/18 – ZSICT, 16/19 – ZNP-1, 104/20 in 203/20 – ZIUPOPDVE, v nadaljevanju ZS), ki v 78. členu določa, da centralno kadrovsko evidenco za sodnike in javne uslužbence sodišč upravlja Vrhovno sodišče Republike Slovenije. V četrtem odstavku 78. člena je določeno, da se zbirka dokumentov, ki se nanašajo na osebne in druge podatke sodnikov, obdeluje na sodišču, na katerem sodnik opravlja sodniško službo oz. na katerem javni uslužbenec dela, lahko pa tudi v centralni kadrovski evidenci. Ker prosilec zahteva dokumente, ki se nanašajo na sodnike, ki niso zaposleni pri organu in, kot je navedel že organ, glede na določbe Zakona o sodiščih in Zakona o sodniški službi, ne zbira podatkov, ki se nanašajo na sodnike, jih prosilcu tudi ne more posredovati, saj z njimi ne razpolaga. IP tudi ne dvomi v navedbe organa, da ta ne razpolaga z dokumenti, ki se nanašajo na .., saj slednji pri organu ni bil zaposlen kot javni uslužbenec, temveč kot funkcionar, ki je imenovan  s strani Vlade RS. Skladno s 17. člen Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 - uradno prečiščeno besedilo, 89/07 - odl. US, 126/07 - ZUP-E. 48/09. 8/10 - ZUP-G, 8/12 - ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21 in 189/21), ki ureja imenovanje in pristojnosti državnih sekretarjev ministrstev, ima državni sekretar status funkcionarja, imenuje in razrešuje pa ga vlada na predlog ministra, ki vodi ministrstvo. Prav tako ni nobene zakonske podlage, da bi organ moral voditi evidenco sorodstvenih razmerij med javnimi uslužbenci in funkcionarji. Iz vsega navedenega tako izhaja, da prosilcu ni mogoče posredovati zahtevanih dokumentov, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki, za potrebe prosilca pa jih tudi ni dolžan pridobivati od drugih organov, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba pritožbo prosilca zavrniti.

IP nadalje ugotavlja, da se prosilec pritožuje še, ker iz dokumentov, do katerih je organ prosilcu omogočil delni dostop (1. točka izpodbijane odločbe), ne izhajajo vsi podatki o delovnem mestu in vrsti delovnega mesta za javni uslužbenki organa. IP je vpogledal v obrazca CKE, za uslužbenki …, v izvorni obliki, torej brez prekritih podatkov, pri čemer je ugotovil, da je organ prosilcu posredoval vse podatke, skladno z zahtevo prosilca, s katerimi tozadevno razpolaga. Iz zahteve prosilca namreč izhaja, da se za navedeni javni uslužbenki želi seznaniti z zaposlitvami v državnih ustanovah, organizacija, kar organ vodi v obrazcu CKE pod št. 6. delovna mesta (v izreku pomotoma navedena 8 točka), katera vsebina je bila prosilcu posredovana v celoti, in sicer s tistimi podatki s katerimi organ razpolaga. Organ je IP, dne 24. 11. 2022, še dodatno pojasnil, da z drugimi tozadevnimi dokumenti ne razpolaga. 

Ob tem IP še pojasnjuje, da v predmetni zadevi ni izključeno, da v zvezi z zahtevo prosilca pri drugih upravljavcih (drugih zavezancih - Državnemu zboru, Okrajnem sodišču, Višjem sodišču), izven organa obstajajo dokumenti, ki bi lahko bili predmet zahteve prosilca. Ker pa z njimi ne razpolaga Ministrstvo za pravosodje, kot organ v tem postopku, jih posledično ni dolžan pridobiti ali posredovati prosilcu.

Upoštevaje navedeno je IP zaključil, da organ ne razpolaga z drugimi dokumenti, kot s tistimi, ki jih je prosilcu že posredoval, zato je pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil in potrdil odločitev organa, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Glede ostalih pritožbenih navedb prosilca IP pojasnjuje, da se do njih ni opredelil in jih ni podrobneje povzel, saj so za postopek po ZDIJZ brezpredmetne in niso v pristojnost IP. V postopku po ZDIJZ je relevantno le dejstvo, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

IP je glede priglašenih stroškov prosilca v pritožbenem postopku ugotovil, da je zahteva neutemeljena. V skladu s 1. odstavkom 113. člena ZUP gredo stroški, ki nastanejo organu ali stranki med postopkom ali zaradi postopka (potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, pravno zastopanje, oglase, prihod, izgubo dohodka, strokovno pomoč, odškodnina za škodo, ki nastane pri ogledu ipd.), v breme tistega, na katerega zahtevo se je postopek začel. Postopek dostopa do informacij javnega značaja in nadalje pritožbeni postopek se je začel na zahtevo prosilca, torej je slednji dolžan svoje stroške kriti sam, zato je IP odločil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz 3. točke izreka te odločbe. 

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Urša Pleterski
Raziskovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka