prosilec - Ministrstvo za pravosodje

POVZETEK:

Prosilka je zahtevala poimenski seznam prijavljenih kandidatov za mesto generalnega državnega odvetnika. Organ je zahtevo prosilke zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov, saj ni našel pravne podlage za razkritje kandidatov, pred dokončno izbiro in sklenitvijo delovnega razmerja. Prosilka se je v pritožbi sklicevala na javni interes za razkritje zahtevanih informacij. IP je v pritožbenem postopku presodil, da glede na okoliščine konkretnega primera, fazo, v kateri je postopek izbire in preostale ugotovljene okoliščine, javni interes za razkritje kandidatov v konkretne primeru ni podan, zato je pritožbo prosilke zavrnil kot neutemeljeno.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-265/2022/2
Datum: 16. 9. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z datumom 6. 8. 2022, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-56/2022/2 z dne 29. 8. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O

1.    Pritožba prosilke z datumom 6. 8. 2022 zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, št. 090-56/2022/2 z dne 29. 8. 2022, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilka je dne 24. 8. 2022 na organ naslovila zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za imena prijavljenih kandidatov na razpis za mesto generalnega državnega odvetnika.

Organ je zahtevo prosilke zavrnil z odločbo št. 090-56/2022/2 z dne 29. 8. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba). V obrazložitvi je organ navedel, da v zadevi ni sporno, da zahtevani dokument predstavlja informacijo javnega značaja, gre pa za podatke, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa, in sicer gre za varovane osebne podatke. Organ je pojasnil, da se je na razpisano prosto mesto generalnega državnega odvetnika prijavilo sedem kandidatov. Že samo dejstvo, ali je nekdo kandidiral za mesto generalnega državnega odvetnika, je treba šteti za osebni podatek posameznika. Organ je v konkretnem primeru ugotovil, da pravna podlaga za razkritje podatkov o kandidatih in kandidatkah ne obstaja. Organ je pri tem upošteval, da podlago lahko predstavlja tudi ZDIJZ, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Organ je ugotovil, da niso podane okoliščine, ki bi utemeljevale sklicevanje na navedene izjeme. Informacije, ki jih prosilka zahteva, se nanašajo na kandidate, ki kandidirajo za funkcionarski položaj, torej gre za posameznike, ki še niso povezani z javno funkcijo ali javnimi sredstvi. 

Zoper izpodbijano odločbo je prosilka vložila pritožbo, datirano 6. 8. 2022, ki jo je organ prejel 9. 9. 2022. Prosilka se ne strinja s tem, da posameznikov kandidiranje na funkcionarski položaj še ne povezuje z javno funkcijo in z javnimi sredstvi. Izpostavlja tudi, da gre za neenotno ravnanje. V uradu Predsednika Republike Slovenije razkrijejo imena prijavljenih na razpis za ustavne sodnike, predsednika računskega sodišča, člane KPK ipd., čeprav kandidati ne prihajajo iz javne sfere, pred tem niso bili javni funkcionarji in niso dobivali plače iz javnih sredstev. Meni, da je javnost upravičena vedeti, kdo se je prijavil na funkcijo generalnega državnega odvetnika, ker bi to prispevalo k preglednosti postopka. V primeru nerazkritja imen prijavljenih kandidatov, javnost ne more oceniti, ali je končna izbira (ministrice in kasneje vlade) v resnici najboljša.

IP je dne 9. 9. 2022 prejel dopis organa št. 090-56/2022/7 z dne 9. 9. 2022, s katerim je organ pritožbo prosilke, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, na podlagi 245. člena ZUP, posredoval IP v pristojno reševanje.

Pritožba ni utemeljena.

Uvodoma IP pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Z izpodbijano odločbo je organ zavrnil zahtevo prosilke, saj predstavlja informacija o tem, kdo je kandidiral za mesto generalnega državnega odvetnika, osebni podatek posameznika. IP je takšni ugotovitvi organa sledil.

Izjema varstva osebnih podatkov je opredeljena v 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Po tej določbi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov, v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. S 25. 5. 2018 se je začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov). Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4 (1), določa, da je osebni podatek katerakoli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Podatki, ki jih zahteva prosilka, nedvomno predstavljajo osebne podatke. Osebni podatek je tako ime in priimek posameznika, kot tudi dejstvo, da je posameznik kandidiral za mesto generalnega državnega odvetnika. Kot osebne podatke namreč ni mogoče šteti zgolj podatkov o imenu in priimku, EMŠO, davčno številko ipd., temveč so osebni podatki tudi vsi ostali podatki, ki se nanašajo na posameznike in so z njimi povezani, tudi dejstvo, da kandidirajo na določenem razpisu. Glede na navedeno se zahteva nedvomno nanaša na dostop do osebnih podatkov določenih posameznikov, torej na podatke, ki v skladu s 3. tč. prvega odstavka 6. člena ZDIJZ praviloma niso prosto dostopne informacije javnega značaja. 

Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4 (2) Splošne uredbe, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, upoštevajoč točko c člena 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov, lahko predstavlja tudi ZDIJZ. ZDIJZ sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oziroma dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer, tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Iz navedenega izhaja, da so zahtevani osebni podatki posameznikov varovani osebni podatki, razkritje pa je dopustno le, če obstaja izrecna zakonska podlaga, ki tovrstno razkritje dopušča.

Kot je na prvi stopnji pravilno ugotovil organ, izjema, da gre za osebne podatke, ki so povezani s porabo javnih sredstev oz. osebne podatke, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije, ni podana. Posamezniki namreč predstavljajo kandidate za določeno javno funkcijo in kot takšni te funkcije še ne opravljajo, zato njihovih osebnih podatkov ni mogoče šteti kot podatkov, povezanih z opravljanjem javne funkcije. Prav tako v konkretnem primeru ne gre za osebne podatke, ki bi kazali na porabo javnih sredstev, saj je že iz narave samih dokumentov razvidno, da gre za imena in priimke prijavljenih na razpis, kar samo po sebi ni povezano s porabo javnih sredstev. O izjemi opravljanja javne funkcije bi lahko govorili šele takrat, ko bi bil posameznik za to funkcijo že izbran oz. imenovan, pri porabi javnih sredstev pa mora priti do določenega odliva javnih sredstev oz. spremembe javnih sredstev v določeno protivrednost, ime in priimek prijavljenega kandidata pa ne izpolnjujeta nobene od navedenih izjem. Glede na navedeno je IP ugotovil, da v konkretnem primeru zahtevane informacije ne predstavljajo podatkov o porabi javnih sredstev oz. podatkov o opravljanju javne funkcije, v smislu 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Ker se je prosilka v pritožbi sklicevala na javni interes, je IP v odločbi presojal še, ali je zahtevane osebne podatke kandidatov dopustno razkriti na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, tj. zaradi prevladujočega interesa javnosti.

Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ  določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli kljub obstoju izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije. Bistvo presoje interesa javnosti je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Ob tem IP poudarja, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«.

Ob presoji vseh okoliščin konkretne zadeve, IP ugotavlja, da izjema prevladujočega interesa javnosti, v konkretnem primeru ni podana, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Pri presoji javnega interesa se IP primarno opredeljuje do pritožbenih navedb prosilke, in sicer, da naj bi urad Predsednika Republike Slovenije (v nadaljevanju: Predsednik RS), kandidate za določene funkcije, javnosti predstavil. IP pojasnjuje, da ni seznanjen z vsemi okoliščinami, ki jih prosilka zatrjuje in se v okviru konkretnega pritožbenega postopka ne more spustiti v presojo, katera pravna podlaga je bila podana za razkritje kandidatov, ki so kandidirali za določeno funkcijo pri Predsedniku RS, ali so bili razkriti vsi kandidati ali le tisti, glede katerih je Predsednik RS že podal predlog za imenovanje, ali so bili kandidati z vnaprejšnjim razkritjem javnosti morebiti seznanjeni, oz. so se z navedenim strinjali ipd., saj to ni predmet tega pritožbenega postopka, prav tako pa je za konkretni postopek irelevantno. Tudi, če bi bile v konkretnem primeru zahtevane istovrstne informacije, postopanje enega organa ne more predstavljati pravne podlage za razkritje osebnih podatkov pri drugem organu. IP v konkretnem postopku namreč presoja, ali je podan prevladujoči interes javnosti, da se razkrijejo imena in priimki vseh prijavljenih kandidatov za mesto generalnega državnega odvetnika. 

Test interesa javnosti, kot zakonska podlaga za posredovanje oz. obdelavo osebnih podatkov, se namreč vedno ugotavlja za konkretni primer, presoja se, ali je za zahtevano informacijo, ki predstavlja izjemo po ZDIJZ, interes javnosti večji od podane izjeme, konkretno od pravice do varstva osebnih podatkov. Kot je bilo ugotovljeno, imena in priimki kandidatov predstavljajo varovane osebne podatke, saj ni zakonske podlage za njihovo razkritje. Pri obdelavi osebnih podatkov je široka razlaga zakonskih določb nedopustna in praviloma zahteva, da je posameznik vnaprej seznanjen, kdo vse bo njegove osebne podatke obdeloval, katere osebne podatke in za kakšen namen. To pomeni, da so posamezniki v obravnavanem primeru utemeljeno pričakovali varstvo osebnih podatkov, saj neposredna zakonska podlaga za razkritje zahtevanih informacij ne obstaja. Izjemoma je mogoče izjemo varstva osebnih podatkov preseči s testom interesa javnosti, vendar le, če bi se izkazalo, da je podan javni interes za razkritje za vsakega posameznika posebej, torej, da lahko javnost utemeljeno pričakuje, da bo seznanjena z imeni in priimki vseh kandidatov v konkretnem postopku imenovanja generalnega državnega odvetnika, tj. tudi z imeni in priimki neizbranih kandidatov. Ob tem IP še opozarja, da se mora test interesa javnosti uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost. Prosilka pri izkazovanju javnega interesa izhaja iz dejstva, da drug državni organ (ne pa tudi vsi drugi državni organi), javno predstavlja kandidate za določeno funkcijo, zato je po njenem mnenju v javnem interesu, da to sporočajo tudi preostali, oz. v konkretnem primeru Ministrstvo za pravosodje glede kandidatov za mesto generalnega državnega odvetnika.

IP je mnenja, da zgolj trditev, da morajo biti postopki imenovanja funkcionarjev pregledni, ne zadostuje za zatrjevanje, da je treba javnosti posredovati imena in priimke vseh kandidatov, tudi neizbranih. IP ocenjuje, da zgolj »splošna nadzorna funkcija javnosti« zagotovo ni zadosten argument javnega interesa, ki bi lahko posegel v varovane osebne podatke teh posameznikov. Obstajati mora nekaj več, torej javni interes za razkritje vsakega posameznika posebej, česar pa IP v konkretnem primeru, v fazi zgolj prijave na razpis za generalnega državnega odvetnika, ni ugotovil. IP je v postopku presoje pregledal tudi javne objave in članke glede konkretnega kandidacijskega postopka in ni ugotovil okoliščin, ki bi kazale na to, da je treba javnosti razkriti imena in priimke vseh prijavljenih kandidatov (tudi neizbranih), saj ni zaznal nobenih okoliščin, ki bi kazale na morebitne nepravilnosti, ki bi terjale poglobljeno javno razpravo in bi bistveno vplivale na ključne vidike življenja večjega števila oseb, kar bi terjalo, da se javnost seznani s tem, kdo je kandidiral za mesto generalnega državnega odvetnika. Kot rečeno, se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin, kar pomeni, da bi morebitne drugačne dejanske okoliščine in novonastale okoliščine, lahko privedle do drugačne odločitve, saj zasnova interesa javnosti ni konstanta, ampak je spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da bi bil javni interes glede razkritja podan, »če bi bile ogrožene take vrednote kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno« (npr. sodba Upr. sodišča opr. št. I U 1488/2011-95). Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo.

Po oceni IP v obravnavanem primeru niso ogrožene takšne vrednote kot so življenje, zdravje, varnost ljudi in podobno, da bi se tehtnica prevesila v prid javnega interesa za razkritje predmetnih podatkov. IP tako ugotavlja, da zahtevani podatki po vsebini niso takšne narave, da bi se splošna javnost z njihovo pomočjo lahko seznanila s pomembno družbeno temo ali da bi njihovo razkritje lahko pripomoglo k javni razpravi o pomembni temi, ki je relevantna za širši krog ljudi. Pri predmetnih podatkih tudi ne gre za temo, ki bi terjala sodelovanje širše javnosti pri oblikovanju vsebin, ki so z vidika vključevanja in širše skupine deležnikov pomembne zaradi zagotavljanja demokratičnega diskurza med civilno družbo in organi javnih oblasti.

Zakon o državnem odvetništvu (Ur. l. RS, št. 23/17, v nadaljevanju ZDOdv) ureja postopek imenovanja generalnega državnega odvetnika v IV. poglavju. Ta določa, da generalnega državnega odvetnika imenuje vlada na obrazložen predlog ministra po predhodni pridobitvi mnenja komisije iz 57. člena tega zakona za šest let z možnostjo ponovnega imenovanja. Za generalnega državnega odvetnika je lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za izvolitev na sodniško mesto na višjem sodišču po zakonu, ki ureja sodniško službo. Kandidati morajo prijavi priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev, življenjepis z opisom svoje strokovne dejavnosti in šestletni strateški program dela državnega odvetništva. Po obravnavanju vseh kandidatur in opravljenem razgovoru s kandidati, ki izpolnjujejo predpisane pogoje, minister izbere kandidata, ki je po njegovi presoji najprimernejši, in njegovo izbiro predloži v mnenje komisiji, ki s predlaganim kandidatom opravi razgovor in poda oceno o njegovi primernost ali neprimernosti. Če komisija v svojem mnenju poda oceno o neprimernosti izbranega kandidata, lahko minister izbiro kandidata dodatno pisno obrazloži ali izbere drugega kandidata in njegovo izbiro predloži v mnenje komisiji, ki tudi z novim predlaganim kandidatom opravi razgovor in poda oceno o njegovi primernosti ali neprimernosti. Če komisija kljub dodatni obrazložitvi ministra poda oceno o neprimernosti izbranega kandidata, se razpis šteje za neuspešen. Minister kandidata, za katerega komisija v svojem mnenju poda oceno o primernosti, predlaga v imenovanje vladi. Če vlada na razpisano mesto ne imenuje predlaganega kandidata, lahko minister opravi ponovno izbiro med prijavljenimi kandidati ali odloči, da se razpis ponovi. Zoper odločbo vlade, s katero ta ne imenuje kandidata iz prejšnjega odstavka na mesto generalnega državnega odvetnika, je dovoljeno sprožiti upravni spor v osmih dneh od dneva vročitve odločbe, pristojno sodišče pa mora odločiti v 30 dneh od prejema tožbe.

IP ocenjuje, glede na celotni postopek imenovanja generalnega državnega odvetnika, da v konkretnem primeru niso podani razlogi za razkritje seznama vseh prijavljenih kandidatov. Prav tako je treba upoštevati tudi, da je trenutni razpis še v fazi izbire in da ni bil izbran ali predlagan še noben kandidat, kar pomeni, da primerjava med kandidati v tej fazi ne služi namenu javnosti.  Kot rečeno, zgolj »splošna nadzorna funkcija«, ni zadosten argument interesa javnosti, ki bi presegel izjemo varstva osebnih podatkov za vse prijavljene kandidate. 

IP je pri tem sledil tudi svoji dosedanji praksi, na podlagi katere osebni podatki neizbranih kandidatov, oz. kandidatov v fazi izbiranja, ko še ni prišlo do sklenitve delovnega razmerja, oz. porabe javnih sredstev, niso prosto dostopne informacije javnega značaja (npr. odločba IP št. 090-199/2022/6 z dne 7. 7. 2022, št. 090-203/2021/2 z dne 9. 7. 2021, št. 090-265/2020/2 z dne 18. 11. 2020, št. 090-145/2019/2 z dne 5. 7. 2019 in druge).

Cilj, ki ga zasleduje prosilka, je nadzor javnosti nad postopki imenovanja generalnega državnega odvetnika. Predmet presoje pa niso informacije o postopkih, temveč seznam prijavljenih oseb, kar po oceni IP pomeni, da poseg v varovane osebne podatke ne bi mogel doseči tega cilja, tj. nadzora nad postopki, oz. preglednost postopka imenovanja, temveč bi razkril zgolj, kdo so te osebe, kar samo po sebi z vidika »pravilnosti in nadzora javnosti nad imenovanjem konkretnega funkcionarja« ne doseže upravičenega cilja, ki bi bil večji od pravice do varstva osebnih podatkov teh posameznikov. V obravnavanem primeru tudi ni mogoče ugotoviti, da bi bil tak poseg v osebne podatke nujen in primeren, saj kot rečeno, s posegom niti ne bi dosegli cilja pravice javnosti, da se seznani z informacijami glede preglednosti postopka imenovanja generalnega državnega odvetnika. Na podlagi prejetih informacij bi javnost sicer dobila dostop do seznama kandidatov z imeni in priimki, ki pa sam po sebi ne bi povedal ničesar o morebitnih (ne)pravilnostih postopka imenovanja generalnega državnega odvetnika, kar bi lahko bilo v javnem interesu.

Čeprav je res, da ima javnost pravico biti obveščena, na kakšen način država odloča o postopkih imenovanja funkcionarjev in ima interes, da so na ta mesta imenovani najustreznejši kandidati, pa vsesplošen dostop do imen in priimkov kandidatov, brez dodatnih okoliščin, ki bi utemeljevale prevladujoči interes javnosti, za seznanitev s temi podatki, predstavlja nesorazmeren poseg v zasebnost teh posameznikov, saj cilj preglednosti nima samodejne prednosti pred pravico do varstva osebnih podatkov. Odločitev IP pa sledi tudi dejstvu, da IP v obravnavanem primeru ni zaznal nobenih okoliščin, ki bi kazale na to, da je v konkretni fazi izbire generalnega državnega odvetnika, kjer do same izbire oz. osredotočenosti na enega izmed kandidatov, sploh še ni prišlo, karkoli spornega in da bi bilo zaradi tega razkritje zahtevanih podatkov v posebnem javnem interesu. Slednji bi bil podan npr. v primeru, če bi obstajal sum o nepravilnostih pri izbiri kandidata, ali da bi okoliščine postopka izbire kazale na favoriziranje določenega kandidata, kljub morebitnemu pomanjkanju ustreznih kompetenc ipd.

Poudariti je treba tudi, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«. Podatki, ki jih zahteva prosilka, so morebiti interesantni za javnost, pretehta pa javni interes, da so konkretni podatki nedostopni javnosti. IP se ob tem sklicuje na sodbo Upravnega sodišča št. I U 1992/2010-28 z dne 28. 9. 2011, v kateri je sodišče navedlo, da se ne more strinjati s tem, da bi zaradi medijske odmevnosti lahko bil javni interes glede razkritja močnejši od varovanja poslovne skrivnosti podjetja. Po mnenju sodišča je torej mogoče uporabiti določilo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ le v izjemnih primerih in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve.

Po skrbni presoji navedenih okoliščin oziroma tehtanju javnega interesa med pravico dostopa na eni strani ter varstva osebnih podatkov na drugi strani, je IP odločil, da v konkretnem primeru interes javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ za razkritje imen in priimkov kandidatov za mesto generalnega državnega odvetnika ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa iz razlogov, zaradi katerih so informacije zavarovane kot izjema po 3. točki prvega odstavka 6. čl. ZDIJZ.

Glede na navedeno je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilke zoper izpodbijano odločbo, kot neutemeljeno zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,
svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
Informacijska pooblaščenka