prosilec - Ministrstvo za pravosodje

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku odločal o pritožbi prosilca zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, s katero je to zavrnilo dostop do podatkov o pogojnem odpustu določenega obsojenca. Ker je IP ugotovil, da gre pri zahtevanih podatkih za varovane osebne podatke, za katere ni zakonske podlage za njihovo posredovanje javnosti, je pritožbo prosilca kot neutemeljeno zavrnil.

ODLOČBA:

Številka: 090-176/2022/2

Datum: 27. 5. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ………….(v nadaljevanju prosilec), z dne 24. 5. 2022, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-35/2022/2 z dne 4. 5. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je pri organu dne 26. 4. 2022 vložil zahtevo za posredovanje kopije odločbe pogojnega odpusta za obsojenca …………(zadnja odloča) in kopijo pripadajoče prošnje za pogojni odpust obsojenca …………(zadnja prošnja).

O zahtevi prosilca je organ dne 4. 5. 2022 izdal odločbo št. 090-35/2022/2 (dalje izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Pojasnil je, da v zvezi z zahtevo prosilca ni niti ugotavljal, ali zahtevani dokumenti dejansko obstajajo ali ne, in sicer iz razloga varstva osebnih podatkov. Organ dalje navaja definicijo osebnega podatka ter pojasnjuje, da v konkretnem primeru prosilec zahteva podatke za točno določeno fizično osebo. Podatki o dejstvu pogojnega odpusta za določenega posameznika so po mnenju organa varovani osebni podatki, za katere ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu 9. člena ZVOP-1. Že samo morebitno dejstvo obstoja pogojnega odpusta bi nepooblaščeni osebi dalo informacijo o tem, da je določen posameznik bil obsojen in posledično vpisan v kazensko evidenco, kar predstavlja varovan osebni podatek. Ne glede na to, da gre za v preteklosti znano javno osebnost, pa ni mogoče najti povezave z opravljanjem javne funkcije, oziroma delom javnega funkcionarja niti s porabo javnih sredstev, zato za obdelavo teh podatkov organ nima zakonske podlage, prav tako pa organ ni našel druge pravne podlage, na podlagi katere bi bila obdelava osebnih podatkov obsojenega dopustna. Organ je posledično zahtevo prosilca v celoti zavrnil.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec dne 24. 5. 2022 pri organu vložil pritožbo. Ne strinja se z odločitvijo organa in oporeka dejstvu, da organ v postopku ni niti ugotavljal, ali zahtevani dokumenti sploh obstajajo. Navaja, da je bil primer pogojnega odpusta imenovanega javno predstavljen in je bil tako javna zadeva. Nenazadnje so obsojenci tudi neposredni udeleženci v sistemu izvrševanja kazenskih sankcij, tako da imajo pravico ter pravni in objektivni interes poznati smernice in kriterije, kakšno politiko organ vodi pri podeljevanju pogojnega odpusta. Vsekakor je neutemeljeno sklicevanje na varstvo osebnih podatkov. Imenovanemu je bila javno izrečena obsodilna zaporna kazen, sodba pa je javno dostopna na internetu. Torej navedba organa, da odločba o pogojnem odpustu pomeni varovan podatek, ne drži. Prosilec vztraja, da je imenovani opravljal javno funkcijo in oporeka dejstvu, da organ v zvezi z zahtevanimi dokumenti ni upošteval 7. člena ZDIJZ (delni dostop).

Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijane odločbe ne bo spremenil, pritožbo prosilca odstopil v pristojno reševanje IP.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi, vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Prosilec v pritožbi med drugim navaja, da imajo obsojenci za dostop do zahtevanih dokumentov poseben pravni in dejanski interes, ker so neposredni udeleženci v sistemu izvrševanja kazenskih sankcij in morajo poznati smernice in kriterije, kakšno politiko organ vodi pri podeljevanju pogojnega odpusta. V zvezi s tem IP pojasnjuje, da sta tako prvostopenjski organ, kot IP kot pritožbeni organ, v skladu z določbami ZDIJZ, dolžna vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, lat. erga omnes, ne le prosilcu. Ob doslednem upoštevanju kriterija univerzalnega prosilca je torej lahko odločitev samo univerzalna, zato se IP do osebnih okoliščin, ki jih navaja prosilec, ni opredeljeval.

Obstoj izjeme varstva osebnih podatkov

V konkretnem primeru ni sporno, da je organ zavezanec za dostop do informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da zahtevane informacije spadajo v delovno področje organa. Se je pa IP v nadaljevanju ukvarjal z vprašanjem, ali informacije, glede katerih je organ prosilcu zavrnil dostop, predstavljajo prosto dostopne informacije javnega značaja. Organ je zahtevo prosilca namreč zavrnil iz razloga varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

ZDIJZ v 3. točki prvega odstavka 6. člena določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4, pododstavek (1), določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da javni organi oz. javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov.

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, pri čemer ZDIJZ sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), nadalje, ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ), pri čemer pa je pod določenimi pogoji varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

Glede na to, da je prosilec zahteval dokumente z navedbo točno določene fizične osebe, za katero ne obstaja zakonska podlaga za razkritje v postopku po ZDIJZ v smislu točke e) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (ne gre npr. za podatke iz 1. ali 2. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ), je IP v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ na prvi stopnji ravnal pravilno, ko je zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov, s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ). IP je ob tem v celoti sledil obrazložitvi izpodbijane odločbe, zato je v izogib ponavljanju na tem mestu ponovno ne navaja.

Kot navaja organ v izpodbijani odločbi, v konkretnem primeru tudi ne bi bilo mogoče uporabiti t. i. instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ), saj glede na okoliščine konkretne zadeve, iz dokumentacije ne bi bilo mogoče izločiti ali prekriti vsebine osebnih podatkov, ne da bi bila s tem ogrožena njihova zaupnost. Dejstvo je namreč, je prosilec zahteval podatke z navedbo točno določene fizične osebe, zato tudi s prekritjem osebnih podatkov na zahtevanih dokumentih ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznikov, na katere se ti podatki nanašajo. V zvezi s tem IP opozarja tudi na sodno prakso, npr. sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014, ali sodba Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika in zanj zahteva določene podatke.

Ob tem IP dalje ugotavlja, da ni mogoče slediti pritožbenim navedbam prosilca, da se ima javnost z zahtevanimi dokumenti pravico seznaniti, ker je bilo sojenje javno in gre posledično za javno zadevo. V skladu s prakso IP so pravnomočne sodne odločbe v določenem delu sicer res prosto dostopne informacije javnega značaja (glej npr. odločbo IP št. 090-272/2020 z dne 28. 4. 2021 in št. 090-273/2020/15 z dne 20. 1. 2021), vendar pa to ne pomeni, da so kot informacija javnega značaja dostopni osebni podatki obsojencev tudi po zaključenem sojenju. Prav tako pa gre opozoriti, da prosilec v tem postopku ni zahteval sodbe, ampak dokumente v zvezi s prestajanjem zaporne kazni, to je dokumente o pogojnem odpustu. Ob tem je prosilec navajal, da gre za podatke v zvezi z opravljanjem javne funkcije, čemur pa IP ni sledil. Imenovani posameznik namreč na prestajanju zaporne kazni ni v zvezi z opravljanjem javne funkcije, prav tako pa sam pogojni odpust z izvrševanjem javne funkcije nima zveze. Pravna podlaga za razkritje osebnih podatkov po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ tako ni podana, kot je ugotovil že organ v izpodbijani odločbi. Ob tem tudi IP ni zasledil druge zakonske podlage, po kateri bi bilo izvrševanje kazenskih sankcij javno, da ne gre za prosto dostopne informacije javnega značaja, pa je v pretekli praksi IP že odločal (glej npr. odločbo IP št. 090-220/2013/8 z dne 2. 12. 2013).

Upoštevajoč vse zgoraj navedeno je pritožba prosilca neutemeljena, zato jo je IP, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:.

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka