prosilec - Ministrstvo za pravosodje

POVZETEK:

Prosilec je od Ministrstva za pravosodje želel prejeti podatke o opravljenem pravniškem državnem izpitu za vse sodnike civilnega oddelka višjega sodišča. Organ je zahtevo zavrnil s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov, ker v obravnavanem primeru oseb ni bilo mogoče dovolj natančno identificirati zgolj na podlagi imena in priimka, da bi lahko potrdil, da gre za podatke o sodnikih, ki jih zahteva prosilec. Prosilec se je na odločitev pritožil in zahteval podatek o tem, kdo od imenovanih sodnikov/sodnic v izreku izpodbijane odločbe ni zaveden v evidenci Ministrstva za pravosodje kot oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je prosilec zahteval osebne podatke posameznikov, ki se lahko v času od vpisa v evidenco opravljanja pravniških državnih izpitov in do podane zahteve spreminjajo. Zato podatek, da oseba opravlja sodniško funkcijo in kje, ne zadostuje za enolično povezavo, kadar je oseba v vmesnem času spremenila katerega od osebnih podatkov (npr. osebno ime, stalno prebivališče). Po mnenju IP je organ ravnal pravilno, ko ni razkril, za katere posameznike na podlagi razpoložljivih podatkov (ime in priimek) ni našel zahtevanih dokumentov. Posamezniki so lahko pravniški državni izpit opravljali pod drugim imenom, kar pa ne pomeni, da ti posamezniki pravniškega državnega izpita niso opravili. IP je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-78/2022/2

Datum: 28. 3. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik izdaja, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15 in 7/18; v nadaljnjem besedilu ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – UPB, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE in 3/22 – ZDeb; v nadaljnjem besedilu ZUP), o pritožbi … (v nadaljnjem besedilu prosilec), z dne 23. 2. 2022, zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, Župančičeva ulica 3, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu organ), št. 090-11/2022/4 z dne 17. 2. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 23. 2. 2022 zoper odločbo Ministrstva za pravosodje, št. 090-11/2022/4 z dne 17. 2. 2022, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v:

Prosilec je 31. 12. 2021  na organ naslovil vlogo (dopolnjeno 20. 1. 2022), v kateri je zahteval dostop do podatkov o izpolnjevanju pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo ali za napredovanje na višje sodišče sodnikov Višjega sodišča v …, zoper katere je v imenu svojih strank vložil tudi predloge za uvedbo službenega nadzora nad njihovim delom. Prosilec sodnikov ni navedel poimensko. Je pa poimensko navedel stranke, ki jih zastopa. Po pozivu organa, da iz vloge ni razvidno, na katere sodnike se nanaša zahteva, je prosilec odgovoril, da na sodnike Višjega sodišča v …, ki so odločali v zadevah njegovih strank, ki so navedene v dopisu in zahtevi za posredovanje podatkov z dne 31. 12. 2021. Iz te vloge je razvidno, da so bili zoper sodnike vloženi predlogi ministru za pravosodje, da poda predloge za službeni nadzor. Torej so sodniki znani. Prosilec je v odgovoru z dne 20. 1. 2022 vztrajal na zahtevi, kot je bila postavljena v vlogi z dne 31. 12. 2021. Kot je zapisal, je želel prejeti podatke o tem, ali imajo konkretni sodniki (člani senatov, ki so odločali v zadevah njegovih strank, navedenih v vlogi z dne 31. 12. 2021) izpolnjeno sodniško pripravništvo in pravosodni ali pravniški državni izpit, opravljen v SRS ali v RS.

Organ je z odločbo, št. 090-11/2022/4 z dne 17. 2. 2022, zahtevo prosilca zavrnil s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Uradna oseba je z vpogledom v predloge za uvedbo službenega nadzora nad delom sodnikov ugotovila, da se zahteva prosilca z dne 31. 12. 2021 (dopolnjena 20. 1. 2022) nanaša na sodnike civilnega oddelka pri Višjem sodišču v …, in sicer …, …, …, …, …, …, … in … . Organ je navedel, da na podlagi 30. člena Zakona o pravniškem državnem izpitu vodi evidenco opravljanja pravniških državnih izpitov, ki vsebuje naslednje osebne podatke: osebno ime, datum in kraj rojstva, stalno oziroma začasno prebivališče, podatek o obliki sodniškega pripravništva, ki jo je opravljal kandidat pred izpitom, podatek o višjem sodišču, na območju katerega se je kandidat usposabljal, datum izpita, podatke o tem, ali izpit opravlja prvič ali ga ponavlja, uspeh in ocene, dosežene na izpitu. Organ je pojasnil, da je iz navedene določbe jasno razvidno, da ministrstvo vodi podatke o opravljenih pravniških državnih izpitih za vse osebe, ki so ga kadarkoli opravljale, ne le za osebe, ki so bile izvoljene v sodniško funkcijo ali ločeno za te osebe. Organ je navedel, da je dokumentacija o opravljenem pravniškem državnem izpitu informacija, ki izvira iz delovnega področja organa in se nahaja v materializirani obliki, izpostavil pa je vprašanje, ali z zahtevano dokumentacijo tudi razpolaga. Ker podatka o delovnem mestu osebe, ki je opravila pravniški državni izpit, v evidenci ni, prav tako pa ne obstaja zakonska podlaga, da bi organ vodil evidenco posebej za osebe, ki so izvoljene v sodniško funkcijo, kot iskalni kriterij po evidenci ostaja na razpolago zgolj podatek o imenu in priimku. Organ je ugotovil, da je pri varovanju osebnih podatkov treba upoštevati določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki dovoljuje dostop do zahtevane informacije, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije. Da sodniki opravljajo javno funkcijo, je razvidno iz 1. člena Zakona o sodniški službi ter 2. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zato niso upravičeni pričakovati zasebnosti glede svojega imena, naziva, položaja, plače, službenega naslova in vseh ostalih podatkov, ki so povezani z opravljanjem javne funkcije. Po mnenju organa je tudi potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu neposredno povezano z opravljanjem funkcije sodnika kot javne funkcije, saj je pogoj za nastop funkcije sodnika. Center za izobraževanje v pravosodju, ki je pristojna notranja organizacijska enota ministrstva, je za pet posameznikov na podlagi iskalnega kriterija »ime in priimek« v evidenci našel podatke o opravljenem pravniškem državnem izpitu, vendar brez dodatnih identifikacijskih podatkov (rojstni datum, datum opravljanja izpita) organ ne more potrditi, da gre za podatke o sodnikih in sodnicah, ki jih je zahteval prosilec. Na podlagi podatka o imenu in priimku, pa pristojna notranja organizacijska enota ministrstva za tri posameznike v evidenci ni našla zahtevanih podatkov. V evidenci se namreč ne nahajajo podatki o morebitnih kasnejših spremenjenih imenih ali priimkih (npr. po razvezi, s sklenitvijo zakonske zveze ali iz drugih razlogov), spremenjenem stalnem ali začasnem prebivališču, niti podatki o zaposlitvi po opravljenem pravniškem državnem izpitu, ne glede na to, ali gre za zaposlitev v javnem ali zasebnem sektorju. Ker bi s posredovanjem potrdil o opravljenem pravniškem državnem izpitu, ki ustrezajo zahtevi zgolj po imenu in priimku, lahko razkrili osebne podatke morebitnih tretjih oseb, ki so morebiti opravile pravniški državni izpit pod istim imenom in priimkom in s tem posegli v varovane osebne podatke teh tretjih oseb, je organ zahtevo zavrnil na podlagi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Oseb namreč ni bilo mogoče dovolj natančno identificirati zgolj na podlagi imena in priimka, da bi lahko potrdili, da gre za podatke o sodnikih, ki jih zahteva prosilec. Organ je še poudaril, da to ne pomeni, da ministrstvo podatkov nima, le da zgolj na podlagi imena in priimka teh posameznikov ne more dovolj natančno identificirati. Iz istih razlogov tudi ni mogoče pridobiti podatkov o opravljenem pripravništvu. Centralno kadrovsko evidenco za sodnike in javne uslužbence sodišč namreč upravlja Vrhovno sodišče Republike Slovenije, kot to določa 78. člen Zakona o sodiščih. S spremembo določbe zakona, ki je začela veljati v začetku leta 2014, je moralo ministrstvo, pristojno za pravosodje, prenesti centralno kadrovsko evidenco sodnikov in javnih uslužbencev sodišč na Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

Prosilec je 23. 2. 2022 zoper odločbo organa, št. 090-11/2022/4 z dne 17. 2. 2022 (v nadaljnjem besedilu izpodbijana odločba), vložil pritožbo iz razloga kršitve določb 6. člena EKČP in zmotne uporabe materialnega predpisa. Pritožbenemu organu je predlagal, da pritožbi ugodi in organu odredi posredovanje podatkov, kdo od imenovanih sodnikov/sodnic v izreku izpodbijane odločbe ni zaveden v evidenci Ministrstva za pravosodje kot oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. V pritožbi je izpostavil, da navedena prošnja za podatke, kdo od imenovanih sodnikov Višjega sodišča v Kopru ima opravljen pravniški državni izpit ali pravosodni izpit, temelji na določbi 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Njene določbe so del pravnega reda RS in nad zakoni RS. Na podlagi določb navedene konvencije ima vsakdo v RS pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnihkoli kazenskih obtožbah zoper njega pravično in javno ter v razumnem roku odloča nepristransko ustanovljeno sodišče. To pa pomeni, da imajo stranke pravico vedeti, ali so o njihovih zadevah odločali neodvisni in nepristranski sodniki, ki so bili izvoljeni v sodniško funkcijo po zakonitem predpisu. Gre za vprašanje subjektivne in objektivne integritete teh oseb in ali so izpolnjevali vse z zakonom določene pogoje za izvolitev v sodniško funkcijo. Ker je sojenje javno in mora biti sodišče ustanovljeno z zakonom, so tudi podatki o tem, ali imajo imenovani sodniki izpolnjen zakonski pogoj glede pravniškega državnega izpita ali z njim izenačenega pravosodnega izpita za izvolitev ali imenovanje v trajno sodniško funkcijo. V nasprotnem so vse odločitve sodnikov, ki tega pogoja ne izpolnjujejo, nezakonite.

Organ odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP z dopisom, št. 090-11/2022/6 z dne 4. 3. 2022, odstopil v reševanje IP kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

IP je pritožbo prosilca kot pravočasno, dovoljeno in vloženo po upravičeni osebi vzel v obravnavo. Kot organ druge stopnje je skladno z 247. členom ZUP izpodbijano odločbo organa preizkusil v delu, v katerem jo je prosilec izpodbijal, in v mejah njegovih pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti je preizkusil, ali ni v postopku na prvi stopnji prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

Organ je zahtevo prosilca zavrnil zaradi varstva osebnih podatkov. Prosilec je v pritožbi izrecno zahteval podatek o tem, kdo od imenovanih sodnikov/sodnic v izreku izpodbijane odločbe ni zaveden v evidenci Ministrstva za pravosodje kot oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Predmet tega pritožbenega postopka je tako vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, ko je dostop do teh podatkov zavrnil s sklicevanjem na 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Po navedeni izjemi organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Splošna uredba o varstvu podatkov^[1], ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4(1) določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov »obdelava« pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje.

Posredovanje dokumentov prosilcu po ZDIJZ predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je zakonita le in kolikor je izpolnjen eden od pogojev, ki jih določa člen 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ta v točki c navedenega člena določa, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca. Kot je navedel že organ v izpodbijani odločbi, podlago za razkritje osebnih podatkov posameznikov lahko predstavlja ZDIJZ. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je tako dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ).

Zakon o sodniški službi (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB, 91/09, 33/11, 46/13, 63/13, 69/13 – popr., 95/14 – ZUPPJS15, 17/15, 23/17 – ZSSve in 36/19 – ZDT-1C) v 1. členu določa, da sodnica oziroma sodnik izvoljen v sodniško funkcijo, dobi položaj, ki mu ga zagotavljajo ustava, zakon, ki ureja organizacijo in pristojnost sodišč in ta zakon. Po drugem členu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 – UPB, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 – ORZSPJS49a, 27/12 – odl. US, 40/12 – ZUJF, 46/13, 25/14 – ZFU, 50/14, 95/14 – ZUPPJS15, 82/15, 23/17 – ZDOdv, 67/17, 84/18 in 204/21) so funkcionarji osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije s splošnimi volitvami, osebe, ki pridobijo mandat za izvrševanje funkcije izvršilne in sodne oblasti z izvolitvijo ali imenovanjem v državnem zboru ali predstavniškem telesu lokalne skupnosti ter druge osebe, ki jih skladno z zakonom kot funkcionarje izvolijo ali imenujejo nosilci zakonodajne, izvršilne ali sodne oblasti. V 8. členu Zakona o sodniški služi je določeno, da je za sodnika lahko izvoljen, kdor je (med drugim) opravil pravniški državni izpit. Ni dvoma, da se opravljen pravniški državni izpit, zahteva kot pogoj za imenovanje v sodniško funkcijo, in zato 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavlja pravno podlago za razkritje osebnega imena posameznega sodnika (imena in priimka) in dejstva, da je sodnik opravil pravosodni izpit in pridobil javno veljavno listino, ki to izkazuje.

Ne glede na to, ali zahtevani dokumenti obstajajo ali ne, je bistvo obravnavane zadeve dejstvo, da je prosilec zahteval osebne podatke posameznikov, ki se lahko v času od vpisa v evidenco opravljanja pravniških državnih izpitov in do podane zahteve spreminjajo, na kar je opozoril tudi organ. ZDIJZ sam po sebi ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (tako tudi odločba IP, št. 090-118/2011/4 z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodba Upravnega sodišča RS, št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014).

Pri uveljavljanju pravice do dostopa do informacij javnega značaja je le-ta, če ustreza definiciji informacije javnega značaja, dostopna vsakomur, in ne samo konkretnemu prosilcu. Pritožbene navedbe, da ima vsakdo v RS pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnihkoli kazenskih obtožbah zoper njega pravično in javno ter v razumnem roku odloča nepristransko ustanovljeno sodišče in da imajo stranke pravico vedeti, ali so o njihovih zadevah odločali neodvisni in nepristranski sodniki, ki so bili izvoljeni v sodniško funkcijo po zakonitem predpisu, so za obravnavani primer irelevantne. V obravnavanem primeru je materialni predpis ZDIJZ, ki v 5. členu konkretno opredeljuje, da so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim in fizičnim osebam. Na podlagi določb ZDIJZ se nikoli ne presoja dostopa do dokumentov z vidika okoliščin posameznega prosilca, ampak z vidika samih informacij, ki so zahtevane. Tudi po stališču upravnosodne prakse se je treba pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, vedno vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo (npr. sodba, št. I U 1807/2019-24 z dne 10. 11. 2021, tč. 11 obrazložitve). V zvezi s sklicevanjem prosilca na 6. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, IP pojasnjuje, da se navedeno določilo nanaša na pravico vsakogar, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnihkoli kazenskih obtožbah zoper njega pravično in javno ter v razumnem roku odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče. Pravice, ki jih prosilec išče na podlagi drugih predpisov, ne morejo vplivati na odločitev v postopku, ko se odloča, ali je določen podatek informacija javnega značaja ali ne. Gre namreč za dve povsem različni pravici. ZDIJZ ureja vsakomur prost dostop do informacij javnega značaja brez izkazovanja posebnega pravnega interesa, vse z namenom zagotoviti javnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice fizičnih in pravnih oseb, da pridobijo informacije javnega značaja. Ta pravica pa ni absolutna. Izjeme, ki jih mora upoštevati organ so določene v 5.a in 6. členu ZDIJZ.

IP se strinja z organom, da bi s posredovanjem potrdil o opravljenem pravniškem državnem izpitu, ki ustrezajo zahtevi zgolj po imenu in priimku, lahko razkrili osebne podatke morebitnih tretjih oseb, ki so morebiti opravile pravniški državni izpit pod istim imenom in priimkom in s tem posegli v varovane osebne podatke teh tretjih oseb. Kot določa 30. člen Zakona o pravniškem državnem izpitu (Uradni list RS, št. 83/03 – UPB, 111/07, 40/12 – ZUJF in 36/19 – ZOdv-F; v nadaljnjem besedilu ZPDI) organ vodi evidenco, ki vsebuje določene osebne podatke[2], nikjer pa ni določeno, da so kandidati po opravljenem pravniškem izpitu dolžni sporočati spremembe podatkov. Tako v evidenci ostanejo podatki, ki so veljali ob vpisu v evidenco in se kasneje ne ažurirajo. Enolična povezava med posameznikom, za katerega se zahtevajo podatki, in posameznikom, ki je vpisan v evidenco, pa je možna z dodatnim identifikatorjem, kot npr. datumom in krajem rojstva, ki pa se ne štejeta kot podatka v zvezi z opravljanjem javne funkcije, kar pomeni, da nista prosto dostopna informacija javnega značaja.[3]

Kot je razvidno iz drugega odstavka 30. člena ZPDI, se v evidenci opravljanja pravniških državnih izpitov ne vodi podatka o delovnem mestu osebe, ki je opravila pravniški državni izpit, ne glede na zakonske določbe, da je pravniški državni izpit eden od pogojev za opravljanje sodniške funkcije (ali funkcije državnega tožilca, poklica odvetnika in notarja). Zato podatek, da oseba opravlja sodniško funkcijo in kje, ne zadostuje za enolično povezavo, kadar je oseba v vmesnem času spremenila katerega od osebnih podatkov (npr. osebno ime, stalno prebivališče). Že med ugotovitvenim postopkom na prvi stopnji je organ pridobil pojasnilo Centra za izobraževanje v pravosodju, v pristojnosti katerega je organizacija in izvedba pravniškega državnega izpita, da podatek o imenu in priimku sodnika ni dovolj, da bi lahko osebo poiskali v dotični evidenci, saj bi za to potrebovali vsaj še podatek, pod katerim imenom je opravljala izpit, rojstne podatke ali leto opravljanja izpita.

Organ po veljavni zakonodaji ni zavezan voditi ločene evidence o opravljenem pravniškem državnem izpitu za osebe, ki opravljajo sodniško funkcijo, niti IP ni zaznal utemeljenih razlogov, da bi organ s tako evidenco dejansko razpolagal. Tudi prosilec s svojimi pritožbenimi navedbami ni izpostavil, da bi lahko organ na kakršenkoli drug način ugotovil, kateri podatki v evidenci pripadajo točno določenemu posamezniku. Glede na pritožbene navedbe IP dodaja, da prosilec navedenih razlogov organa v ničemer ne izpodbija po vsebini, temveč kot pritožbene razloge navaja izključno vzroke oziroma svoj interes za seznanitev z zahtevanimi informacijami, in sicer da ima vsakdo v Republiki Sloveniji pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnihkoli kazenskih obtožbah zoper njega pravično in javno ter v razumnem roku odloča neodvisno in nepristransko z zakonom ustanovljeno sodišče, in da to pomeni, da imajo njegove stranke pravico vedeti, ali so o njihovih zadevah odločali neodvisni in nepristranski sodniki, ki so bili izvoljeni v sodniško funkcijo in funkcijo višjega sodnika s trajnim mandatom po zakonitem predpisu. Ti razlogi pa so za odločitev v zadevi povsem brezpredmetni, saj je organ v izpodbijani odločbi navedel, zakaj za določene posameznike na podlagi razpoložljivih podatkov (ime in priimek) niso našli zahtevanih dokumentov. Prosilec v pritožbi teh razlogov v ničemer ne izpodbija, zato se tudi IP do pritožbenih navedb ne more podrobneje opredeliti, ob tem pa nima razlogov za drugačno ugotovitev. Po mnenju IP je organ ravnal pravilno, ko ni razkril, za katere posameznike na podlagi razpoložljivih podatkov (ime in priimek) niso našli zahtevanih dokumentov. Kot je pojasnil organ v izpodbijani odločbi, so lahko posamezniki pravniški državni izpit opravljali pod drugim imenom. IP pa dodaja, da to vsekakor ne pomeni, da ti posamezniki pravniškega državnega izpita niso opravili. Organ zgolj ne razpolaga z dodatnim, v tem primeru nujno potrebnim, identifikatorjem, ki bi omogočil enolično prepoznavo posameznika, čigar podatki so vodeni v evidenci opravljanja pravniških državnih izpitov. Hkrati IP ugotavlja tudi to (glede na to, da je prosilec v pritožbi izrecno izpostavil, da želi prejeti podatke, kateri od imenovanih treh sodnikov oz. sodnic v izreku izpodbijane odločbe ni zaveden v evidenci Ministrstva za pravosodje, kot oseba, ki je opravila pravniški državni izpit), da je že po naravi stvari nemogoče, da bi negativno dejstvo, torej da nečesa ni, obstajalo v materializirani obliki, zato tudi iz tega vidika ni možno ugoditi zahtevku, da se zahtevana informacija, tj. kdo od imenovanih posameznikov ni zaveden v evidenci, posreduje v materializirani obliki. Ob tem pa IP še pripominja, da ugotovitev tega postopka, da prosilcu zahtevanih podatkov ne more posredovati Ministrstvo za pravosodje, v ničemer ne prejudicira zadeve, da s temi podatki, na način, kot jih je zahteval prosilec, ne razpolaga drug upravljavec (npr. Višje oz. Vrhovno sodišče), pri katerem imenovani sodniki opravljajo sodniško funkcijo.

IP je zaključil, da je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena. Ker je pritožba neutemeljena, jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil (1. točka izreka te odločbe).

Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2016, št. L 127 z dne 23. 5. 2018).

[2] Drugi odstavek 30. člena se glasi: »Evidenca iz prejšnjega odstavka vsebuje naslednje osebne podatke kandidatov, ki opravljajo pravniški državni izpit:

• osebno ime;
• datum in kraj rojstva;
• stalno oziroma začasno prebivališče;
• podatek o obliki sodniškega pripravništva, ki jo je opravljal kandidat pred izpitom;
• podatek o višjem sodišču, na območju katerega se je kandidat usposabljal;
• datum izpita;
• podatke o tem, ali izpit opravlja prvič ali ga ponavlja;
• uspeh in ocene, dosežene na izpitu.«

[3] Tudi v zadevi, št. 090-349/2021/4 z dne 7. 12. 2021, je IP odločil, da za razkritje kraja, datuma rojstva (skupaj z letnico rojstva) in dekliškega priimka imenovane svetovalke v pravosodju – samostojne sodniške pomočnice, ni pravne podlage.