prosilec - Ministrstvo za obrambo

POVZETEK:

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za posredovanje evidence o oddanih evidenčnih naročilih v letu 2020. Organ je zahtevno zavrnil, ker z zahtevnim dokumentom ne razpolaga. V okviru pritožbenega postopka je organ IP obvestil, da je v izpodbijani odločbi sprejel napačno odločitev, saj organ z zahtevnim dokumentom nedvomno razpolaga, zato ga bo prosilcu nemudoma posedoval. Ker je organ izkazal, da je zahtevni dokument prosilcu posredoval, v zahtevani obliki, je IP pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil, saj prosilec nima več pravovarstvenega interesa.

ODLOČBA:

Številka: 090-38/2021/6

Datum: 23. 2. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), 3. in 4. odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) ter 2. odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, 105/06–ZUS-1, 126/07-ZUP-E, 65/08-ZUP-F in 8/10-ZUP-G in 82/13-ZUP-H; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 27. 1. 2021, zoper odločbo Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-1/2021-2 z dne 11. 1. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1. Pritožba prosilca z dne 27. 1. 2021 zoper odločbo Ministrstva za obrambo, št. 090-1/2021-2 z dne 11. 1. 2021, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 23. 12. 2020 na organ vložil zahtevo za posredovanje evidence o oddanih evidenčnih naročilih v letu 2020, ki zajema navedbo predmeta, vrste predmeta in vrednosti javnega naročila brez DDV, katero je organ dolžan voditi na podlagi določil Zakona o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 91/15 in 14/18, v nad.: ZJN-3). Evidenco želi prosilec prejeti v obliki fotokopije ali pa na elektronski naslov ….

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-1/2021-2 z dne 11. 1. 202, s katero je zahtevo zavrnil. Organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel, da je z namenom ugotovitve dejanskega stanja opravil pregled dokumentacije, ki se nanaša na predmet zahteve prosilca, pri čemer je ugotovil, da v času reševanja konkretne zahteve ne razpolaga z zahtevano dokumentacijo v materializirani obliki, to pa pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je zahtevo prosilca potrebno zavrniti. V zvezi z evidenco o oddaji evidenčnih naročil pri organu organ opozarja, da mora naročnik (to je v konkretnem primeru organ), skladno z določbo 2. odstavka 21. člena ZJN-3, vsako leto do zadnjega dne februarja na svoji spletni strani ali na portalu javnih naročil objaviti seznam javnih naročil, ki so bila oddana preteklo leto in katerih ocenjena vrednost je nižja od mejnih vrednosti iz prejšnjega odstavka ter enaka ali višja od 10.000€ brez DDV, z opisom predmeta, vrsto predmeta in vrednostjo oddanega naročila brez DDV ter nazivom gospodarskega subjekta, ki mu je je bilo naročilo oddano. Glede na to, da bo organ evidenco oddal v zakonsko določenem roku, prosilca seznanja, da bo do nje lahko dostopal na spletni strani organa.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 27. 1. 2021 vložil pritožbo, v kateri navaja, da določba 2. odstavka 21. člena ZJN-3 ne določa zgolj tega, kar v izpodbijani odločbi navaja organ. Omenjena določba namreč jasno določa, da je naročnik (v konkretnem primeru organ) dolžan glede t.i. evidenčnih naročil spoštovati načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti. Pri tem naročnik zagotavlja načelo transparentnosti tako, da v zvezi s temi naročili vodi (sprotno) evidenco o njihovi oddaji in enkrat letno (do 28. 2.) preko portala javnih naročil sporoči statistične podatke o oddanih naročilih, za naročila, katerih vrednost je enaka ali višja od 10.000€ brez DDV in nižja od mejne vrednosti, navedene v 1. odstavku 21. člena ZJN-3, pa (dodatno) do konca februarja objavi seznam oddanih evidenčnih naročil. Iz navedenega izhaja, da organ z zahtevano evidenco nedvomno razpolaga. Prosilec je tako mnenja, da mu je organ neupravičeno zavrnil dostop do zahtevane evidence.

IP je dne 4. 2. 2021 prejel dopis organa št. 090-1/2021-4 z dne 3. 2. 2021, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe.

Na podlagi poziva IP št. 090-38/2021 z dne 9. 2. 2021, je organ IP dne 15. 2. 2021, v telefonskem pogovoru, pojasnil, da je v izpodbijani odločbi sprejel napačno odločitev, saj organ z zahtevnim dokumentom oz. evidenco nedvomno razpolaga, ta pa tudi ne predstavlja nobene izjeme po določbah ZDIJZ, zato jo bo prosilcu nemudoma posredoval, o tem pa seznanil tudi IP.

Na podlagi elektronskega sporočila IP z dne 22. 2. 2021, je organ IP še istega dne, po elektronski pošti, posredoval dopis št. 090-1/2021-6 z dne 22. 2. 2021, v katerem je navedel, da je prosilcu dne 15. 2. 2021, po elektronski pošti, posredoval vse zahtevane podatke, zato je pritožba prosilca brezpredmetna. Elektronskemu sporočilu oz. dopisu je organ priložil tudi elektronsko sporočilo, naslovljeno na prosilca dne 15. 2. 2021 ter Excelovo tabelo z evidenco oddanih evidenčnih naročil v letu 2020, ki je bila posredovana prosilcu.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

V okviru pritožbenega postopka je organ IP dne 15. 2. 2021 obvestil, da je v izpodbijani odločbi sprejel napačno odločitev, saj z zahtevanim dokumentom oz. evidenco o oddanih evidenčnih naročilih v letu 2020, ki zajema navedbo predmeta, vrste predmeta in vrednosti javnega naročila brez DDV, nedvomno razpolagala.

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ v izpodbijani odločbi sicer napačno ugotovil dejansko stanje, in sicer, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. V času odločanja o pritožbi pa je organ ugotovil, da dokument ima in prosilcu dostop do evidence o oddanih evidenčnih naročil v letu 2020, ki zajema navedbo predmeta, vrste predmeta in vrednosti javnega naročila brez DDV, omogočil dne 15. 2. 2021, in sicer na način, kot je to zahteval prosilec (po elektronski pošti na naslov …). Da je organ prosilcu resnično posredoval zahtevano evidenco, izhaja iz elektronskega sporočila, ki ga je organ IP posredoval dne 22. 2. 2021.

Ker je organ prosilcu tekom pritožbenega postopka posredoval zahtevani dokument, s katerim razpolaga, prosilec nima več pravovarstvenega interesa za pridobitev tega dokumenta, saj je bilo njegovi zahtevi za dostop ugodeno in mu je organ zahtevani dokument, s katerim nedvomno razpolaga, tudi posredoval.

IP je zaključil, da so bile v postopku na prvi stopnji sicer pomanjkljivosti, da pa te niso bistvene, saj je organ prosilcu (naknadno) posredoval dokument, s katerim razpolaga, zato je IP pritožbo, na podlagi 2. odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno, zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka