prosilec - Ministrstvo za obrambo

Številka: 090-141/2026/7

Datum: 11. 6. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb in 85/25; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 30. 3. 2026, zoper odločbo MINISTRSTVA ZA OBRAMBO, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-55/2025-10 z dne 13. 3. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 30. 3. 2026 se ugodi. Odločba MINISTRSTVA ZA OBRAMBO, št. 090-55/2025-10 z dne 13. 3. 2026, se delno odpravi in se zadeva vrne organu v ponovni postopek.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 1. 9. 2025 zahteval, da mu organ omogoči vpogled in fotokopiranje dokumentov iz osebnih map imenovanih sedanjih in nekdanjih zaposlenih. Navedel je, da fotokopije potrebuje za osebno rabo in za nepridobitne namene.

(2) S sklepom, št. 090-55/2025-2 z dne 19. 9. 2025, je organ, zaradi obsežnosti zahtevane dokumentacije in izvedbe delnega dostopa, podaljšal rok za odločitev za 30 delovnih dni

(3) Organ je nato z dopisom, št. 090-55/2025-3 z dne 4. 11. 2025, prosilca pozval h konkretizaciji zahteve, ker je ocenil, da je preširoko zastavljena, ter navedbi identifikacijskih znakov z namenom nedvomne ugotovitve, da se zahteva nanaša na posamezne osebe, ki jih je prosilec navedel v zahtevi z imenom in priimkom.

(4) Prosilec je zahtevo dopolnil z odgovorom z dne 6. 11. 2025 na način, da je organu posredoval dodatne podatke o posameznikih, na katere se nanaša njegova zahteva. Med drugim je navedel, da ne zahteva vpogleda v celotne osebne mape, sicer pa je zahteva po dopolnitvi zahteve nepotrebna in zgrešena, saj ne more vedeti, kateri vsi dokumenti se nahajajo v personalnih mapah. Jasno po njegovem mnenju pa je, da se za vsakega uslužbenca organa v osebnih mapah kadrovske službe nahajajo dokumenti glede prošenj za zaposlitev, dokumenti glede izpolnjevanja pogojev za zaposlitev, odločbe za zasedanje delovnih mest, odločbe o napredovanjih, plačah, zadolžitvah, pogodbe o izobraževanju, ukazi o premestitvah, …. Ponovno je poudaril, da zahteva fotokopiranje samo tistih dokumentov, ki jih bo izbral na vpogledu.

(5) Ker je organ ugotovil, da s personalnimi mapami treh imenovanih javnih uslužbencev razpolaga GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE, je zahtevo prosilca v tem delu odstopil v pristojno reševanje slednjemu.

(6) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-55/2025-6 z dne 18. 11. 2025, s katero jo je zavrnil iz razlogov, da z dvema zahtevanima personalnima mapama ne razpolaga, pri zahtevanih dokumentih, s katerimi pa razpolaga, pa je podana izjema varstva osebnih podatkov po 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Prosilec je zoper to odločbo vložil pritožbo z dne 27. 11. 2025, kateri je IP odločil z odločbo št. 090-565/2025/2 z dne 17. 1. 2026. IP je pritožbi ugodil in vrnil zadevo organu v ponovni postopek.

(7) Organ je v ponovljenem postopku o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-55/2025-10 z dne 13. 3. 2026 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil v delu zahtevanih personalnih map sedanjih in nekdanjih zaposlenih, in sicer … in …. Ker je Generalštab Slovenske vojske o dostopu do dokumentov … že odločil z odločbo, št. 090-55/2025-5 z dne 14. 11. 2025, ti niso bili predmet presoje organa v tem postopku. Organ je tako, upoštevaje prvi odstavek 4. člena ZDIJZ, ugotovil, da se podatki, na katere se navezuje zahteva, nanašajo na podatke iz personalnih map nekdanjih in sedanjih zaposlenih v organu. Ti obsegajo podatke o nazivih delovnih mest, pa o plačah, vsebovanih v aktih, kot so pogodbe o zaposlitvi, odločbe o razporeditvah, aneksi k pogodbam, ukazi, odredbe in sklepi v zvezi z razporeditvami, pogodbe o izobraževanju in usposabljanju. Presojal in pripravil je tako izbor kadrovskih dokumentov, in sicer aktov iz delovnega razmerja ter aktov s področja izobraževanja in usposabljanja, ki se nanašajo na nekdaj zaposlene in še zmeraj zaposlene delavce organa. Akti so pogodbe o zaposlitvi, odločbe o razporeditvah, aneksi k pogodbam, ukazi, odredbe in sklepi v zvezi z razporeditvami, pogodbe o izobraževanju in usposabljanju in dokazila o izobrazbi oziroma zaključenih izobraževanjih ali usposabljanjih ter o dovoljenjih do tajnih podatkov. Presojal je tudi dostop do dokazil o izobrazbi oziroma zaključenih izobraževanjih ali usposabljanjih ter o dovoljenjih do tajnih podatkov. Nadalje je ugotovil, da zahtevani podatki predstavljajo podatke, ki se nanašajo na delovno razmerje javnih uslužbencev in posledično porabo javnih sredstev. Posamezni zahtevani podatki so torej javno dostopni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ in prvega odstavka 48. člena Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (v nadaljevanju: ZSTSPJS). Preveril pa je tudi, ali v zvezi s posredovanjem zahtevanih podatkov za zaposlene v upravnem delu organa obstajajo posebne zakonske omejitve in ugotovil, da plače zaposlenih v Obveščevalno varnostni službi (v nadaljevanju: OVS) niso javne na podlagi drugega odstavka 48. člena ZSTSPJS. Delovna mesta v OVS se uvrščajo v plačne razrede s sistemizacijo, ki se ne objavi. V zvezi s tem je izpostavil 5. člen Zakona o tajnih podatkih (v nadaljevanju: ZTP), saj so podatki, ki jih vsebuje posamezna sistemizacija delovnih mest OVS, tajni podatki s področja obveščevalne in varnostne dejavnosti organa, in jim je v skladu s 13. členom ZTP določena stopnja tajnosti »INTERNO«. V zvezi s konkretno zahtevo so tako posamezne zahtevane informacije, delovna mesta zaposlenih v OVS in notranja organizacija same službe, ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi ZTP. V nadaljevanju obrazložitve svoje odločitve je navedel še materialni in formalni kriterij, ki morata biti izpolnjena, da je mogoče posamezen podatek opredeliti kot tajen po ZTP. Organ je tako prosilcu zavrnil dostop do tistih dokumentov iz personalnih map, ko so bile osebe razporejene v OVS in, iz katerih je razvidno delovno mesto, organizacijska enota razporeditve, vsi podatki v zvezi s plačo, dodatki k plači. Upoštevaje nadalje določbe Splošne uredbe o varstvu podatkov[1] in Zakona o varstvu osebnih podatkov je nadalje presojal, kateri izmed osebnih podatkov, ki jih vsebujejo zahtevani dokumenti, sodijo med varovane osebne podatke v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da vsi dokumenti iz 3. točke izreka vsebujejo vsaj enega izmed osebnih podatkov (datum rojstva, kraj rojstva, stalno prebivališče, davčna številka, višina dodatka za stalnost, višina dodatka za delovno dobo, matična številka zaposlenega ,…). Na podlagi navedenega je tako zaključil, da bi razkritje navedenih podatkov lahko ogrozilo zaupnost osebnih podatkov posameznika, ki ga zadevajo, zaradi česar gre v obravnavanem primeru za t.i. varovane osebne podatke. V zvezi s podatki, kot so študijski program, številka indeksa in smer študija, zaposlenega pa je poudaril, da ti ne sodijo med podatke, ki bi izkazovali pogoj za zasedbo delovnega mesta in kot taki niso javni po ZSTSPJS. Ob upoštevanju določb o delnem dostopu je nato odločil, da posreduje prosilcu fizične fotokopije zahtevanih dokumentov.

(8) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo organa vložil pritožbo z dne 30. 3. 2026 zaradi kršitev ZUP in ZDIJZ. Najprej je izpostavil, da mu je organ poslal veliko število nepotrebnih dokumentov za nekdanje in sedanje zaposlene, ki jih nikdar ne bi izbral na vpogledu, namesto, da bi mu omogočil vpogled v zahtevano dokumentacijo. Nadalje pa je izpostavil, da mu je organ zavrnil dostop do posameznih zahtevanih podatkov na podlagi 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, čeprav nikdar ni zahteval vpogleda v tajne podatke, v tem primeru s stopnjo »interno«, iz dokumentov glede zaposlitve za zahtevane osebe. Ne nazadnje so podatki za nekatere nekdanje javne uslužbence, ki so bili direktorji OVS, javni in splošno znani, zato ne morejo biti nedosegljivi po ZDIJZ z anonimiziranimi varovanimi osebnimi podatki ter s podatki o organizacijski enoti in delovnih mestih (kar ga niti ne zanima). Mnenja je, da organ pri dostopu do dokumentov namerno ne upošteva 1. alineje drugega odstavka 6. člena ZDIJZ. Mnenja pa je tudi, da bi mu moral organ omogočiti dostop do zahtevanih dokumentov, ker je javni interes glede razkritja zahtevanih informacij močnejši od interesa drugih oseb za omejitev dostopa, pri čemer ne gre za podatke, ki bi bili označeni z najvišjima stopnjama tajnosti. In ob tem je ponovno poudaril, da ga ne zanimajo podatki iz zahtevanih dokumentov glede delovnih mest in plač posameznih uslužbencev OVS, ki bi naj izhajali iz sistemizacije, označene s stopnjo tajnosti INTERNO. Dodal pa je tudi, da se zahtevane odločbe za zaposlitev nanašajo tudi na obdobje, ko ni bilo OVS.

(9) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-55/2025-13 z dne 7. 4. 2026, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo prosilca, dopolnitev zahteve, izpodbijano odločbo in odločbo Generalštaba Slovenske vojske.

(10) Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP v prostorih organa, 2. in 9. 6. 2026, opravil ogled brez prisotnosti strank (in camera), na podlagi 11. člena ZInfP. Ogled brez prisotnosti strank pomeni procesno dejanje IP, da kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju podatka. Takšno delovanje narekuje tudi načelo materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. IP je na ogledu vpogledal v dve personalni mapi, na kateri se nanaša zahteva prosilca, tako v fizični obliki , kot tudi v elektronski personalni dosje št. 100-3196/2011 in št. 100-6544/2011, s katerimi organ razpolaga v sistemu IRDG MORS (Informacijsko rokovanje z dokumentarnim gradivom). Slednji se uporablja od leta 2011. IP je glede določenih dokumentov vpogledal tudi v relevantne sistemizacije, ki so označene s stopnjo tajnosti INTERNO, pa tudi »URADNA SKRIVNOST, ZAUPNO«, ter v zvezi s posameznimi dokumenti še v oceno možnih škodljivih posledic za leta 2004 – 2007.

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(11) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(12) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v delu, v katerem je organ zavrnil dostop do dokumentov zaradi varstva tajnih podatkov, vztraja pa tudi, da mu organ primarno omogoči vpogled v zahtevane dokumente, kot je način seznanitve določil v zahtevi. V preostalem delu je torej postala izpodbijana odločba pravnomočna (v delu podatkov, dostop do katerih je organ zavrnil v 3. 3očki izreka).

(13) IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki.

(14) IP po opravljenem ogledu in camera, po pregledu spisovne dokumentacije in upoštevaje pritožbene navedbe ugotavlja, da izpodbijane odločbe ne more preizkusiti:

- Organ ni odločil o dostopu do vseh dokumentov, ki se nahajajo v izbranih personalnih mapah javnih uslužbencev, kar izhaja že iz izpodbijane odločbe ter pregleda dveh personalnih map. Organ je na ogledu dodatno pojasnil, da ni odločil o dostopu do tistih dokumentov, za katere je štel, da ne sodijo med kadrovske dokumente, ki bi izkazovali podatke o plači in delovnem mestu oziroma vse podatke v zvezi z delovnim mestom. Organ tako ni odločil o dokumentih, ki izkazujejo državljanstvo in nekaznovanost, vlogah za zaposlitev, življenjepisih, vprašalnikih za delavce organa, ocenjevalnih listih, evidenčnih listih, letnih obvestilih o ocenjevanju JU za določitev dela plače za redno RDU, dogovorih o dodatnih delovnih obremenitvah v okviru polnega delovnega časa s sklepi in poročili, sklepih o povečanem obsegu dela, potrdilih o prijavi in odjavi podatkov o pokojninskem in invalidskem ter zdravstvenem zavarovanju, zavarovanju za starševsko varstvo in zavarovanju za primer brezposelnosti, policah in dodatkih k polici obveznega dodatnega in pokojninskega zavarovanje, napotnicah za usmerjeni obdobni in drugi usmerjeni preventivni zdravstveni pregled, napotnicah za usmerjeni obdobni in drugi usmerjeni preventivni zdravstveni z zdravniškim spričevalom, napotnicah, Pogodbi o kadrovski štipendiji, Potrdilu Službe za kadrovske zadeve o rednem in izkoriščenem letnem dopustu ter premijskem razredu KDPZ, …. Ker organ o teh dokumentih ni odločal, se tudi ni opredelil do dostopa javnosti z vidika obstoja morebitnih izjem po prvem odstavku 6. člena ZDIJZ ter izjem od izjem.

- Organ izjeme varstva tajnih podatkov ni konkretno utemeljil. Njegove navedbe v izpodbijani odločbi so splošne, saj povzemajo zakonske določbe ZTP in pomen teh določb. Organ namreč dokumentov, dostop do katerih je v celoti zavrnil, ni povezal s konkretnimi podlagami, ki upravičujejo opredelitev posameznih zahtevanih podatkov kot tajnih (sistemizacija, ocene možnih škodljivih posledic, …), in tudi ni utemeljil materialnega pogoja za opredelitev zahtevanih podatkov kot tajnih, upoštevaje določbe 5. člena ZTP, oziroma na podlagi drugih relevantnih zakonskih določb glede na to, da se zahteva nanaša tudi na dokumente, ki so nastali pred uveljavitvijo ZTP.

(15) Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ali da je organ zmotno oziroma nepopolno ugotovil dejansko stanje, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi.

Napotila organu za odločanje v ponovljenem postopku

(16) Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP ocenjuje, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti in tudi podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z njimi.

(17) V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

(18) Organ je v skladu z načelom materialne resnice dolžan ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Obliko, način izdaje in sestavne dele odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Izrek mora biti kratek in določen (jasen oziroma nedvoumen). Če izrek ni jasen oziroma določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

(19) V ponovljenem postopku mora organ najprej konkretno opredeliti predmet zahteve prosilca, tudi z morebitnim pozivom prosilcu, če tako oceni. Iz pritožbenih navedb prosilca namreč izhaja, da prosilca ne zanimajo podatki o plačah in delovnih mestih, med tem ko je IP ugotovil, da se tudi podatki, dostop do katerih je organ zavrnil zaradi izjeme varstva tajnih podatkov, nanašajo na podatke o plačah in delovnih mestih. Organ je namreč odločal o dostopu do istovrstnih dokumentov, torej dokumentov, ki se nanašajo na plače in delovna mesta, in zavrnil dostop le do teh istovrstnih dokumentov, ki se nanašajo na delo javnih uslužbencev v okviru OVS.

(20) Organ mora nato presoditi dostop do zahtevanih dokumentov z vidika obstoja morebitnih zakonskih izjem ter mora v primeru, da bo ugotovil obstoj katere od izjem, presoditi še, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe mora biti namreč jasna navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št. … se prekrije ime in priimek posameznik ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja.

(21) Organ je v skladu z ZDIJZ, dolžan upoštevati način seznanitve, ki ga določi prosilec, razen v določenem primeru (varovano avtorsko delo), ki pa v obravnavanem primeru ni podan. Prosilec ima namreč, na podlagi 17. člena ZDIJZ, sam pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo, zaradi česar organ praviloma nima pravice odreči oblike, v kateri prosilec želi prejeti zahtevano informacijo. Edino omejitev, ki vpliva na obliko informacije, predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico. Drugi odstavek 27. člena ZDIJZ določa, da ima prosilec pravico do pritožbe tudi v primeru, če ne dobi informacije v obliki, ki jo je zahteval. Iz navedenega tako izhaja, da ima prosilec pravno varovano pravico izbrati, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (fotokopija, prepis, vpogled, elektronski zapis). Vezanost organa na prosilčevo izbiro oblike, v kateri želi prejeti informacije, izhaja tudi iz 14. člena Uredbe, pa tudi iz sodne prakse, npr. sodba št. I U 1915/2011-14 z dne 13. 3. 2013 (točka 8). Organ mora torej v obravnavanem primeru zagotoviti prosilcu vpogled v zahtevane dokumente in mu omogočiti tudi fotokopije izbranih dokumentov, vendar mora organ že za vpogled pripraviti dokumente na način, da so v njih prekriti vsi varovani podatki, kot je organ postopal že do sedaj. Torej ne glede na to, da prosilec v pritožbi poudarja, da zahteva vpogled v določene personalne mape in, da ne zahteva vseh dokumentov iz personalnih map, saj jih želi izbrati na vpogledu, je organ dolžan personalne mape pripraviti za vpogled, torej prekriti podatke, za katere ocenjuje, da predstavljajo katero od zakonskih izjem. IP je namreč sam po pregledu posameznih dokumentov ugotovil, da obsegajo vrsto varovanih osebnih podatkov (še posebej življenjepisi, vprašalniki, prijave/odjave iz socialnih zavarovanj ipd.), in nedvomno je ugotoviti tudi zakonsko podlago, da določbe o javnosti plač in posredovanju podatkov o plačah in drugih stroški dela, ne veljajo za podatke o plačah javnih uslužbencev v obveščevalnih in varnostnih službah (npr. drugi odstavek 48. člena ZSTSPJS).

(22) V primeru, da bo organ pri posameznih zahtevanih dokumentih ponovno ugotovil obstoj izjeme po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, IP poudarja, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Po ZTP, ki ureja tajne podatke, je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij, torej morata biti podana oba hkrati. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na navedena področja. Za formalni kriterij pa morajo biti izpolnjeni trije elementi, in sicer, da je podatek za tajnega določila za to pooblaščena oseba, da je bila pravočasno izdelana pisna ocena možnih škodljivih posledic ter, da je posamezen dokument pravilno označen.

Sklepno

(23) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbi prosilca ugodil ter izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, delno odpravil in zadevo v delu vrnil organu v ponovni postopek, v katerem bo moral organ pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP, sodno prakso in napotila IP.

(24) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(25) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.