prosilec - Ministrstvo za obrambo

Številka: 090-65/2026/4

Datum: 20. 3. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 – ZIUOPDVE, 3/22 – ZDeb in 85/25; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 9. 2. 2026, zoper odločbo MINISTRSTVA ZA OBRAMBO, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-94/2025-4 z dne 23. 1. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 9. 2. 2026 zoper odločbo MINISTRSTVA ZA OBRAMBO, št. 090-94/2025-4 z dne 23. 1. 2026, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 19. 12. 2025 od organa, na podlagi ZDIJZ, zahteval dostop do izbranih dokumentov delavcev organa, ki so leta 1991 (junij, julij), opravljali razgovore in urejevali prestopne izjave za vojne ujetnike iz Jugoslovanske ljudske armade (v nadaljevanju: JLA), ki so bili zaprti v zaporu Zavoda za prestajanje kazni na Povšetovi ulici 5, Ljubljana, kot so prestopne izjave vojnih ujetnikov, starešin JLA in drugih zaposlenih v JLA, ki so podpisali prestopne izjave za prestop k Teritorialni obrambi (v nadaljevanju: TO) v zaporu na Povšetovi 5, Ljubljana, junija in julija 1991. Navedeni dokumenti se nahajajo v arhivu organa, mogoče tudi v arhivu kadrovske službe organa in Obveščevalno varnostne službe (v nadaljevanju: OVS). Kot način seznanitve je navedel vpogled in fotokopije izbranih dokumentov, pri tem pa je dodal, da fotokopije zahtevanih dokumentov potrebuje za osebno rabo in za nepridobitne namene.

(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-94/2025-4 z dne 23. 1. 2026 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil. Organ je v obrazložitvi svoje odločitve najprej povzel zahtevo ter pojem in pomen informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. V smislu pozitivne opredelitve informacije javnega značaja, ki poleg vsebinske sestavine zahteva še materializirano obliko in razpolaganje z informacijo, ZDIJZ določa, da je informacija javnega značaja tista, ki se nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. V obravnavanem primeru je tako organ ugotovil, da organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga v materializirani obliki, to pa pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja. Iz tega razloga je zahtevo prosilca za vpogled v zahtevane dokumente in fotokopiranje izbranih dokumentov zavrnil. Navedel je še, da je treba, glede na smisel dostopa do informacije javnega značaja, ki ga je treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, upoštevati predvsem, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo organa vložil pritožbo z dne 9. 2. 2026, ker meni, da navedbe organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki, ne držijo. Delavci organa so namreč junija in julija 1991, v času sovražnosti z JLA, opravljali informativne razgovore in celo zaslišanja vojnih ujetnikov, pripadnikov JLA še posebej starešin JLA in civilnih oseb zaposlenih v JLA, ki so bili zaprti v zaporih na Povšetovi ulici 5, Ljubljana. Vsem tem vojnim ujetnikom so na teh razgovorih in zaslišanjih ponudili v podpis prestopno izjavo iz JLA k TO. Kot je razvidno iz 5. točke priloženega dokumenta Inšpektorat milice, št.: 21/1-1-2-51/91, z dne 17. 7. 1991, je »med postopkom v prostorih zaporov Ljubljana iz vrst JA k TO Slovenije prestopilo 17 oficirjev JA.«. Glede na te navedbe tako prosilec ocenjuje, da obstaja pri organu zahtevana dokumentacija. Če je torej k TO leta 1991 prestopilo 17 starešin JLA, ki so za prestop k TO morali podpisati prestopno izjavo, je dokument podpisan tudi s strani dveh uslužbencev organa, s katerim je prestopnik iz JLA uveljavljal svoje pravice za zaposlitev v TO oziroma pri organu. Poudaril je, da se brez te prestopne izjave takrat nihče iz JLA ni mogel zaposliti pri organu. Zahtevani dokumenti se tako morajo nahajati v arhivu kadrovske službe (v personalnih mapah prestopnikov iz JLA) ter v arhivu OVS in organa o vojnih ujetnikih iz zapora na Povšetovi ulici 5, Ljubljana. Te dokumente je …

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-94/2025-7 z dne 19. 2. 2026, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo prosilca in izpodbijano odločbo.

(5) Na poziv IP, št. 090-65/2026/2 z dne 5. 3. 2026, je organ 10. 3. 2026 posredoval IP dodatna pojasnila, odgovor OVS organu št. 090-1/2026-2 z dne 23. 1. 2026, in odgovor Službe za splošne zadeve organu št. 090-94/2025-5 z dne 5. 2. 2026.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(6) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

(8) IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ. Sporno v obravnavanem primeru je, ali so pri zahtevanih dokumentih, dostop do katerih je organ zavrnil, izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja.

Informacija javnega značaja

(9) Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(10) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času vložitve zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, ustvarjati novih dokumentov, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov, vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov. Torej niti prosilci niti IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(11) IP po vpogledu v posredovano dokumentacijo in pojasnila organa ugotavlja, da je organ ustrezno pojasnil, na kakšen način je preveril, ali razpolaga z zahtevanimi dokumenti, in v potrditev svojih navedb priložil dokazila, to je odgovore posameznih služb, in sicer OVS in Službe za splošne zadeve. IP nima nobenega razloga, da bi v navedbe organa dvomil, še posebej glede na odgovore posameznih služb. Po mnenju IP za dvom v ugotovitve organa tudi ne zadostuje dokument, ki ga je prosilec priložil pritožbi. Gre namreč za dokument z dne 17. 7. 1991, torej dokument, ki je star že skoraj 35 let in obsega podatke za analizo akcije »vojni ujetniki«, pri čemer ne navaja ničesar o prestopnih izjavah. In tudi če bi ta dokument omenjal zahtevane prestopne izjave, to ne bi predstavljajo ne dokazila in ne dejstva, da organ dejansko (še) razpolaga z zahtevanimi prestopnimi izjavami v materializirani obliki. Tudi navedba prosilca, da je … videl prestopne izjave, ne predstavlja ne dokazila in ne dejstva, da organ razpolaga z zahtevanimi prestopnimi izjavami v materializirani obliki tudi danes. IP pa ugotavlja še, da iz navedenega dokumenta sicer izhaja, da so razgovore z vojnimi ujetniki opravljali v ljubljanskih zaporih kriminalisti, in sicer kriminalisti OKS UNZ Ljubljana mesto, ne delavci organa. Tudi to IP utrjuje v prepričanju, da organ zahtevanih dokumentov nima.

(12) Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki. Ob tem IP poudarja, da so organi dolžni odločiti o dostopu do tistih podatkov oziroma dokumentov, s katerimi razpolagajo v času vložitve zahteve, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ.

(13) IP ob navedenem poudarja še, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi v času vložitve zahteve ni razpolagal v materializirani obliki, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ob tem IP poudarja še, da v pritožbenem postopku po določbah ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma v ugotavljanje, ali bi ta moral razpolagati z določenimi informacijami.

Sklepno

(14) IP je torej na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP; kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(16) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke