prosilec - Ministrstvo za obrambo

POVZETEK:

Prosilec je zahteval dokumentacijo v zvezi z določenim javnim naročilo. Izpodbijano odločbo je organ izdal v ponovnem postopku in prosilcu delno ugodil, tako da ga je napotil na spletno stran, kjer je bila objavljena razpisna dokumentacija. Glede verzij razpisne dokumentacije je zahtevo zavrnil, ker z verzijami ne razpolaga. Glede načrta javnih naročil je organ v celoti ugodil zahtevi prosilca, zavrnil pa je zahtevo v delu, ki se je nanašala na dokumente iz javnega naročila, saj postopek še ni bil pravnomočno zaključen. IP je pritožbi delno ugodil. Pritrdil je organu glede odločitve, da se do pravnomočnosti na podlagi četrtega odstavka 35. člena ZJN-3 določbe ZDIJZ ne uporabljajo. Nadalje je pritrdil odločitvi organa glede neobstoja verzij razpisne dokumentacije. Ugotovil pa je, da organ razpolaga z dokumentom, iz katerega izhajajo strokovne podlage za javno naročilo in organu naložil, da omogoči dostop prosilcu. Prav tako je zavrnil pritožbo v delu, ki se je nanašal na načrt javnih naročil, saj je zaključil, da je organ pravilno opredelil zahtevo prosilca. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-12/2026/7

Datum: 24. 4. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega odstavka 248. in prvega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe ….. (v nadaljevanju prosilec), z dne 31. 12. 2025, zoper odločbo Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-64/2025-8 z dne 17. 12. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 31. 12. 2025 se delno ugodi in se odločbo Ministrstva za obrambo, št. 090-64/2025-8 z dne 17. 12. 2025, v 4. točki izreka, delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe posredovati kopijo: priloge dokumenta št. 090-9/2025-2 – DGZR z dne 10. 10. 2025, Republike Slovenije, Ministrstva za obrambo, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje.

2. Pritožba se v preostalem delu zavrne.

3. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 18. 9. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. V zvezi z javnim naročilom JN006264/2025-EUel6/01 je zahteval naslednje dokumente: 1. Sklep o začetku postopka javnega naročila, s katerim je bil postopek začet, 2. Strokovne podlage in izhodišča, ki so bila pripravljena v zvezi s predmetnim naročilom (npr. opis potreb, tehnične specifikacije, strokovna mnenja), 3. Načrt javnih naročil MORS (letni dokument), iz katerega izhaja navedeno javno naročilo, 4. Razpisna dokumentacija, ki je bila pripravljena za navedeno javno naročilo (vključno z vsemi verzijami pred objavo, če so na voljo), 5. Sklepi, pooblastila in zapisniki strokovnih komisij oziroma delovnih skupin, ki so sodelovale pri pripravi in izvedbi razpisa, 6. Podatki o odgovornih osebah za pripravo razpisa (z vidika strokovne in uradne odgovornosti). Pri tem je navedel, da dokumente zahteva v elektronski obliki in da če dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke ali poslovne skrivnosti, zahteva delni dostop, pri čemer se prekrijejo varovani podatki, do preostalih delov dokumentov pa se omogoči dostop.

(2) Organ je dne 13. 10. 2025 izdal odločbo št. 090-64/2025-4, s katero je zahtevo za dostop do informacije javnega značaja zavrnil. Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 28.10.2025 vložil pritožbo, ki jo je organ z dopisom št. 090-64/2025-6 z dne 6. 11. 2025, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi odstopil v reševanje IP. IP je dne 27. 11. 2025 izdal odločbo št. 090-515/2025/7, s katero je pritožbi prosilca ugodil, izpodbijano odločbo odpravil in zadevo vrnil organu v ponovno odločanje. V postopku ponovnega odločanja je organ dne 17. 12. 2025 izdal odločbo št. 090-64/2025-8 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevi za dostop do informacije delno ugodil. S prvo točko izpodbijane odločbe je odločil, da se dostopu do razpisne dokumentacije, ki je bila pripravljena za navedeno javno naročilo, ugodi tako, da se prosilca napoti na spletno stran Portala javnih naročil, kjer je razpisna dokumentacija, skupaj s prilogo ESPD in predračunom, javno objavljena. Z drugo točko izreka izpodbijane odločbe je zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja, in sicer za posredovanje verzij razpisne dokumentacije v zvezi z javnim naročilom JN006264/2025-EUe16/01, zavrnil. S tretjo točko izreka je ugodil zahtevi prosilca za dostop do Načrta javnih naročil MORS (letni dokument), iz katerega izhaja navedeno javno naročilo tako, da je odločil, da se mu posreduje naslovna stran dokumenta Načrt oddaje javnih, obrambnih in zaupnih naročil po generalnih nakupih za leto 2025 in izsek iz priloge načrta, iz katerega izhaja navedeno javno naročilo. S četrto točko izreka je zavrnil dostop do informacije javnega značaja, ki se nanašajo na: - Sklep o začetku postopka javnega naročila, - Strokovne podlage in izhodišča, - Sklepi, pooblastila in zapisniki strokovnih komisij oziroma delovnih skupin, - Podatke o odgovornih osebah za pripravo razpisa. Iz vsebine obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je s prvo točko izreka organ prosilca na podlagi petega odstavka 6. člena ZDIJZ napotil na javno objavljene podatke besedila javnega razpisa. V zvezi z drugo točko izreka izpodbijane odločbe je bilo v postopku ugotovljeno, da organ ne razpolaga z verzijami razpisne dokumentacije v zvezi z javnim naročilom JN006264/2025-EUe16/01. Pri organu je predmetno naročilo vodeno pod številko zadeve 430-230/2025. Iz dokumentnega sistema organa je razvidno, da je razpisna dokumentacija evidentirana pod št. 430-230/2025-2 z dne 4. 8. 2025 in da je to edini dokument z nazivom razpisna dokumentacija. Ker je organ ugotovil, da z različnimi verzijami razpisne dokumentacije ne razpolaga v materializirani obliki, niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je zahtevo v tem delu zavrnil. S tretjo točko izreka izpodbijane odločbe je organ ugotovil, da razpolaga z Načrtom oddaje javnih, obrambnih in zaupnih naročil po generalnih nakupih za leto 2025, št. 0100-111/2024-1. Odločil je, da posreduje prvo stran načrta oddaje in izsek iz 11. strani priloge, kjer je razvidno, da je predmetno naročilo uvrščeno v načrt oddaje naročil pod zaporedno št. 236. Za ostale podatki iz načrta oddaje na strani je organ odločil, da se prekrijejo, ker niso predmet zahteve prosilca. V zvezi s četrto točko izreka odločbe je organ ugotovil, da so zahtevani dokumenti del dokumentacije naročnika v trenutno aktualnem javnem naročilu »Dekontaminacija gasilske osebne varovalne opreme, okoljsko manj obremenjujoča storitev, MORS 188/2025 –ODP«, ki še ni pravnomočno zaključen. Zakon o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 91/15 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZJN-3) v tretjem odstavku 35. člena določa, da mora naročnik imena ponudnikov in predložene ponudbe varovati kot poslovno skrivnost do roka, določenega za odpiranje ponudb; četrti odstavek istega člena pa določa, da so vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov. Pred tem datumom se določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ne uporabljajo. Tako je pojasnjeno tudi v komentarju dr. Vesne Kranjc v zvezi s 35. členom ZJN-3, kjer je navedeno, da naj bi bili po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila vsi dokumenti iz postopka oddaje javnega naročila javni, pri čemer so izjema le dokumenti ali njihovi deli, ki pomenijo poslovno skrivnost ali tajne podatke. Šele po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila se javnost dokumentov iz postopka presoja po pravilih ZDIJZ. Skladno z navedenim je zahteva prosilca v delu, ki se nanaša na: - Sklep o začetku postopka javnega naročila, s katerim je bil postopek začet, - Strokovne podlage in izhodišča, ki so bila pripravljena v zvezi z predmetnim naročilom (npr. opis potreb, tehnične specifikacije, strokovna mnenja), - Sklepi, pooblastila in zapisniki strokovnih komisij oziroma delovnih skupin, ki so sodelovale pri pripravi in izvedbi razpisa, - Podatke o odgovornih osebah za pripravo razpisa (z vidika strokovne in uradne odgovornosti), preuranjena. Ker organ, ki je pristojen za reševanje konkretne zahteve, vložene na podlagi ZDIJZ, v trenutku odločanja o njej ne more sprejeti odločitve, saj še ne gre za informacijo javnega značaja, je zahtevo prosilca kot izhaja iz četrte točke izreka te odločbe, zavrnil.

(3) Prosilec je dne 31. 12. 2025 zoper navedeno odločitev organa vložil pritožbo, s katero odločbo izpodbija v celoti. Organ ponovno utemeljuje zavrnitev z navedbo, da dokumenti niso informacija javnega značaja, ker postopek javnega naročila še ni pravnomočno zaključen. Prosilec se z navedenim ne strinja in meni, da 35. člen ZJN - 3 ne predstavlja blanketne izjeme za vse dokumente v zvezi z javnim naročilom, temveč se nanaša zgolj na dokumente v zvezi z oddajo javnega naročila, ne pa na: sklep o začetku postopka, strokovne podlage in izhodišča, dokumente o sestavi in delovanju strokovnih komisij, podatke o odgovornih osebah za pripravo razpisa. Organ kljub jasnemu stališču IP ponovno uporablja nezakonito generalizacijo, kar pomeni napačno uporabo materialnega prava. Organ ni upošteval napotkov IP in se ni konkretizirano opredelil, kateri dokumenti so predmet presoje in tudi ni pojasnil na čem temelji sam razpis, iz katere dokumentacije je razpis sploh nastal. Ob tem prosilec dodaja, da je posredovanje zgolj neke naslovne strani dokumenta samo po sebi pomanjkljivo, kot če bi organ posredoval le naslov knjige, čeprav bi prosilec prosil za vsebino knjige. Posredovana zgolj naslovna stran je nasprotje pravice dostopa do informacij javnega značaja, organ ni posredoval nobene dodatne prekrite strani, obrazložitev je v tem delu neskladna z izrekom in posredovanimi dokumenti. Organ se ni skliceval na nobeno izmed izjem po 6. členu ZDIJZ. Takšna splošna zavrnitev, brez presoje možnosti delnega dostopa, ni zakonita. Prosilec je v zahtevi izrecno zahteval delni dostop, če dokumenti vsebujejo varovane podatke. Organ tega ni upošteval, temveč je zahtevo zavrnil v celoti, kar pomeni kršitev 7. člena ZDIJZ. Organ v izpodbijani odločbi zatrjuje, da z določenimi dokumenti ne razpolaga, hkrati pa iz drugih postopkov (revizijski postopki, notranji akti) izhaja, da se ti dokumenti uporabljajo oziroma so bili uporabljeni. Organ ni pojasnil, kdaj in zakaj naj dokumenti ne bi obstajali, ni navedel, ali so bili dokumenti uničeni, arhivirani ali preneseni, ni predložil nobenih dokazil, zato dejansko stanje ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno. Organ ni pojasnil ali je dokument, ki ga je predložil, celotna dokumentacija, kot jo določa 9. odstavek drugega člena ZJN-3. Kršeno je načelo transparentnosti. Organ v novi odločbi ni ugotavljal, ali je predložen dokument, dokument, ki je v zvezi z oddajo javnega naročila - kršitev izkazana in ugotovljena že s strani IP. V zvezi s 4. točko izreka je ostalo neobrazloženo, zakaj se ti podatki ne posredujejo, saj je rok za oddajo ponudb že zdavnaj potekel. Obrazložitev je torej v nasprotju sama s sabo. Prav tako je v celoti neobrazloženo, zakaj naj bi bile zahteve prosilca preuranjene, kar pomeni bistveno kršitev postopka. Organ tudi ni razkril imen oseb v okviru organa, ki strokovno svetujejo pri pripravi spornega razpisa. Kar je ostalo neodgovorjeno in neobrazloženo, saj je prosilec to zahteval. Prosilec meni, da je izrek nezakonit in nerazumljiv, ker ne navaja posameznih dokumentov, ne omogoča preverljivosti, ne onemogoča učinkovitega pravnega nadzora.

(4) Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 12. 1. 2026, kot pravočasno, dopustno in dovoljeno, z dopisom št. 090-64/2025-10 z dne 12. 1. 2026, odstopil IP v pristojno reševanje. Ob tem navaja, da so pritožbene navedbe prosilca neutemeljene. Glede 4. točke izpodbijane odločbe organ navaja, da je bila odločba izdana pred pravnomočnostjo odločitve o oddaji predmetnega javnega naročila in da so vsi navedeni dokumenti v tej točki neposredno povezani s postopkom javnega naročila, ki je predmet zahteve prosilca. Glede dokumenta – strokovne podlage in izhodišča, ki ga zahteva prosilec, organ navaja, da se v zadevi javnega naročila ne nahaja, zato je organ z dokumentom št. 090-64/2025-2 z dne 2. 10. 2025 zaprosil predlagatelja naročila - Upravo za zaščito in reševanje Republike Slovenija, za posredovanje dokumentov, ki so bili pripravljeni kot strokovne podlage in izhodišča za predmetno naročilo. S strani Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenija je organ prejel odgovor št. 090-9/2025-2-DGZR z dne 10.10.2025, ki ga tudi odstopa kot del dokumentacije. Kot del dokumentacije odstopa tudi izpis zadeve javnega naročila MORS 188/2025- ODP iz dokumentnega sistema naročnika, iz katerega je razvidno, da ne obstajajo dokumenti – verzije razpisne dokumentacije, da ne obstajajo sklepi, pooblastila in zapisniki strokovnih komisij oziroma delovnih skupin in da ne obstajajo dokumenti - podatki o odgovornih osebah za pripravo razpisa (ki so razvidni izključno iz dokumenta

(5) IP je dne 17. 3. 2026 pozval organ na dostavo dokumentov in podajo pojasnil. Iz odgovora organa z dne 23. 3. 2026 izhaja, da je organ posredoval vso dokumentacijo, ki ustreza zahtevi prosilca, dodatno pošilja še dokument št. 430-230/2025-2 – poročilo o pregledu ponudb, ki ustreza 5. točki zahteve prosilca. Glede dokumenta Načrt oddaje javnih, obrambnih in zaupnih naročil po generalnih nakupih za leto 2025, organ pojasnjuje, da ga je posredoval v celoti. Naslovna podpisana stran služi navedbi odgovornih oseb in evidentiranju, priloga EXC tabela, ki vsebuje navedbo predmetnega naročila, okvirno vrednost naročila, organizacijsko enoto (OE), ki je predlagatelj naročila, način oddaje naročila (vrsto postopka), številko javnega naročila, veljavnost pogodbe in navedeno dinamiko po mesecih v letu 2025, ter podatke o obstoječem pogodbenem partnerju. Načrt oddaje javnih, obrambnih in zaupnih naročil po generalnih nakupih za leto 2025 je interni dokument, ki se tekom leta spreminja in ažurira ter vsebuje informacije, ki niso javne. Glede dokumenta Strokovne podlage in izhodišča, ki je bil pripravljen v zvezi s predmetnim naročilom, je ob odstopu pritožbe organ pojasnil, da je zaprosil predlagatelja naročila, ki je posredoval odgovor št. 090-9/2025-2 DGZR z dne 10. 10. 2025, kjer je predlagatelj navedel, da ne razpolaga z že obstoječimi dokumenti, iz katerih bi bile razvidne strokovne podlage in izhodišča, ki so bile pripravljene v zvezi z javnim naročilom MORS 188/2025 JNMV. Odgovoru pa je predložil nepodpisano in neevidentirano prilogo, ki je del vsebine razpisne dokumentacije št. 430-230/2025-2 z dne 4. 8. 2025. Pri dodatnem preverjanju pri predlagatelju naročila dne 18. 3. 2026, je predlagatelj posredoval odgovor, ki ga organ posreduje. Strokovne podlage in izhodišča oziroma tehnične specifikacije se pri naročniku pripravljajo v okviru strokovne komisije, ki je imenovana za posamezno javno naročilo in so vsebina dokumenta Razpisna dokumentacija, ki je podpisana in evidentirana. Tudi v predmetnem postopku so strokovne podlage in izhodišča del razpisne dokumentacije. Z dokumentom Strokovne podlage in izhodišča, ki so bila pripravljena v zvezi z javnim naročilom MORS 188/2025 JNMV, organ ne razpolaga. Naročnik nima zadržkov pri posredovanju odgovora št. 090-9/2025-2 DGZR z dne 10. 10. 2025 prosilcu. Organ z drugimi sklepi, pooblastili, zapisniki strokovnih oziroma delovnih skupin, razen dokumenta št. 430-230/2025-12 –– poročilo o pregledu ponudb, ne razpolaga. Postopek javnega naročila je bil pravnomočno zaključen dne 7. 1. 2026.

(6) IP je dne 1. 4. 2026 prosilca seznanil z odgovorom organa. Prosilec je v svojem odzivu z dne 9. 4. 2026 navedel, da so v navedbah organa prisotna določena neskladja, saj v posameznih dokumentih navaja obstoj komisije in dokumentacije v zvezi s predmetnim javnim naročilom, medtem ko v postopku dostopa do informacij javnega značaja navaja, da z določeno dokumentacijo ne razpolaga.

Pritožba je delno utemeljena.

(7) IP kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusi v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(8) IP ugotavlja, da v tem postopku ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ in da z določenimi dokumenti, ki se nanašajo na javno naročilo JN006264/2025-EUel6/01 Dekontaminacija gasilske osebne varovalne opreme, razpolaga. Tudi v pritožbi po izdani odločbi v ponovnem postopku pa je med organom in prosilcem sporno, ali obstaja še določena druga dokumentacija, o kateri organ ni odločil, in ali je v delu, v katerem z dokumenti razpolaga odločil pravilno, da je dostop zavrnil zato, ker postopek javnega naročila ni pravnomočno zaključen.

(9) Določba četrtega odstavka 35. člena ZJN-3 določa, da so vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov. Pred tem datumom se določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ne uporabljajo. Gre za določbo, ki izključuje uporabo določb ZDIJZ in s tem popolno zadržanje učinkovanja pravice dostopa do informacij javnega značaja, kadar gre za dokumente iz postopkov javnega naročanja, ki so v teku, kar pomeni, da prosilci v tem času nimajo pravice dostopa do informacij javnega značaja, zato tudi niso podani pogoji za obstoj upravne zadeve iz prvega odstavka 2. člen ZUP. Omenjena določba torej zahteva izpolnjevanje dveh pogojev, ki morata biti podana sočasno oz. kumulativno, primarno, da je postopek javnega naročanja »še v teku« ter drugega pogoja, da zahtevana informacija sodi med »dokumente v zvezi z oddajo javnega naročila«. Glede teka samega postopka javnega naročanja je organ pojasnil, in slednje izhaja tudi iz portala javnih naročil, enarocanje.si, da je postopek javnega naročanja pravnomočno zaključen dne 7. 1. 2026, zaradi česar je IP sledil odločitvi organa, da je bil omenjeni postopek javnega naročanja v času odločanja o zahtevi prosilca, torej dne 17. 12. 2025, dejansko še »v teku«.

(10) Vprašanje, ki sledi pa je, ali zahtevana informacija sodi med »dokumente v zvezi z oddajo javnega naročila«. ZJN-3 v 9. točki 2. člena opredeljuje pojem »dokument v zvezi z oddajo javnega naročila« in določa, da pomeni vsak dokument, ki ga pripravi oziroma navaja naročnik, da opiše ali določi elemente javnega naročila ali postopka naročanja, vključno z obvestilom o javnem naročilu, predhodnim ali periodičnim informativnim obvestilom, kadar se uporablja kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju, tehničnimi specifikacijami, opisnim dokumentom, predlaganimi pogoji javnega naročila, formati dokumentov, ki jih predložijo kandidati in ponudniki, informacijami o splošno veljavnih obveznostih in kakršnimi koli dodatnimi dokumenti ter vključno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.

(11) Organ je iz razloga, da postopek javnega naročanja ni zaključen zavrnil dostop do sklepa o začetku postopka javnega naročila, s katerim je bil postopek začet (1. točka zahteve), dostop do strokovnih podlag in izhodišč, ki so bila pripravljena v zvezi s predmetnim naročilom (npr. opis potreb, tehnične specifikacije, strokovna mnenja) (2. točka zahteve), dostop do 5. in 6. točke zahteve, s katerima je prosilec zahteval 5. sklepe, pooblastila in zapisnike strokovnih komisij oziroma delovnih skupin, ki so sodelovale pri pripravi in izvedbi razpisa, 6. podatki o odgovornih osebah za pripravo razpisa (z vidika strokovne in uradne odgovornosti). Iz vsebine obrazložitve in iz pojasnil organa izhaja, da v zvezi s temi točkami zahteve razpolaga z naslednjimi dokumenti: sklep o začetku postopka javnega naročila in imenovanju strokovne komisije ter vodje izvedbe javnega naročila št. 430-230/2025-1 z dne 20. 5. 2025, ki ustrezajo 1. in tudi 6. točki zahteve glede odgovornih oseb za pripravo razpisa. Glede sklepov, pooblastil in zapisnikov strokovnih komisij oziroma delovnih skupin, ki so sodelovale pri pripravi in izvedbi razpisa (5. točka zahteve) je organ posredoval dokument št. 430-230/2025-12 – poročilo o pregledu ponudb. Z vpogledom v popis zadeve št. 430-230/2025, Javno naročilo MORS 188/2025-ODP IP ugotavlja, da se v njem nahaja 15 dokumentov. Iz popisa zadeve št. 430-230/2025, Javno naročilo MORS 188/2025-ODP izhaja, da le dokument št. 430-230/2025-12 – poročilo o pregledu ponudb, ustreza zahtevi prosilca v 5. točki, saj se drugi sklepi, pooblastila in zapisniki strokovnih komisij oziroma delovnih skupin, v zadevi ne nahajajo.

(12) Za prosilca ni sporno, da v času izdaje izpodbijane odločbe odločitev o javnem naročilu še ni bila pravnomočna. Prosilec meni, da se določba četrtega odstavka 35. člena ZJN-3 nanaša le na ponudbeno dokumentacijo, ne pa tudi na dokumente organa. Opredelitev pojma »v zvezi z oddajo javnega naročila« je po oceni IP sicer relativno široka, vendar to ne pomeni, da je mogoče pod pojem »v zvezi« vključiti prav vse dokumente, s katerimi razpolaga organ in »kažejo« na povezavo z določenim javnim naročilo. Pri razlagi je treba upoštevati zlasti cilje in načela postopka javnega naročanja. Omenjena ugotovitev je zlasti pomembna takrat, ko organ zavrača dostop, sklicujoč se na četrti odstavek 35. čl. ZJN-3, kadar postopek javnega naročanja niti ni začet in je vprašanje, če sploh kdaj bo, saj bi bil lahko v takšnem primeru zahtevan dokument trajno odvzet transparentnosti, kar je nedopustno. Hkrati pa IP na to pritožbeno navedbo odgovarja, da je pojem »dokument v zvezi z oddajo javnega naročila« pravni pojem, ki ga ZJN-3 določa v 9. točki 2. člena in pomeni vsak dokument, ki ga pripravi oziroma navaja naročnik, da opiše ali določi elemente javnega naročila ali postopka naročanja, vključno z obvestilom o javnem naročilu, predhodnim ali periodičnim informativnim obvestilom, kadar se uporablja kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju, tehničnimi specifikacijami, opisnim dokumentom, predlaganimi pogoji javnega naročila, formati dokumentov, ki jih predložijo kandidati in ponudniki, informacijami o splošno veljavnih obveznostih in kakršnimi koli dodatnimi dokumenti ter vključno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila vsebuje najmanj tiste podatke, ki jih zahteva ta zakon, ter osnutek pogodbe o izvedbi javnega naročila. Kot del te dokumentacije se štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku javnega naročanja (67. člen ZJN-3). Naročnik lahko postopek začne s sklepom o začetku postopka, v katerem navede vir in obseg sredstev, namenjen izvedbi javnega naročila, in za izvajanje celotnega ali dela postopka imenuje strokovno komisijo (66. člen ZJN-3). IP je tako ugotovil, da zahtevana dokumenta, in sicer sklep o začetku postopka javnega naročila in imenovanju strokovne komisije ter vodje izvedbe javnega naročila št. 430-230/2025-1 z dne 20. 5. 2025 in dokument št. 430-230/2025-12 – poročilo o pregledu ponudb tehničnega člana komisije, nedvomno predstavljata dokument v zvezi z oddajo javnega naročila JN006264/2025-EUel6/01, Dekontaminacija gasilske osebne varovalne opreme, MORS 188/2025-ODP. Organ kot naročnik je namreč v sklopu priprave dokumentacije za predmetno javno naročilo pripravil tudi izračun višine zagotovljenih sredstev za izvedbo predmetnega javnega naročila in imenoval strokovno komisijo. Tudi skladno z določilom četrtega odstavka 90. člena ZJN-3 se naročnik lahko odloči, da nekaterih informacij o oddaji naročila iz drugega in tretjega odstavka tega člena ne objavi, če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, če bi škodilo upravičenim poslovnim interesom posameznega javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta ali če bi lahko vplivalo na pošteno konkurenco med gospodarskimi subjekti. Naročnik pa ne sme zavrniti zahteve Državne revizijske komisije glede izročitve vseh podatkov o postopku javnega naročanja. Ker je v postopkih oddaje javnih naročil, urejenih z ZJN-3, treba torej do pravnomočnosti odločitve naročnika o oddaji javnega naročila izhajati iz specialne določbe četrtega odstavka 35. člena ZJN-3, (določbe ZDIJZ pa se za dostop javnosti do dokumentov upoštevajo šele po pravnomočnosti odločitve naročnika o oddaji javnega naročila), je IP zaključil, da je bila odločitev organa glede dostopa do sklep o začetku postopka javnega naročila in imenovanju strokovne komisije ter vodje izvedbe javnega naročila št. 430-230/2025-1 z dne 20. 5. 2025 in dokument št. 430-230/2025-12 – poročilo o pregledu ponudb tehničnega člana komisije, pravilna. IP s takšnim stališčem sledi dosedanji praksi IP v bistveno enakih zadevah (glej npr. odločitev IP št. 090-8/2022 z dne 28. 2. 2022).

(13) Z obrazložitvijo, da postopek javnega naročila ni pravnomočno zaključen, je organ zavrnil dostop tudi do 2. točke zahteve, s katero je prosilec zahteval dostop do strokovnih podlag in izhodišč, ki so bila pripravljena v zvezi s predmetnim naročilom (npr. opis potreb, tehnične specifikacije, strokovna mnenja), čeprav je hkrati organ v izpodbijani odločbi odločil, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga. Glede dokumenta Strokovne podlage in izhodišča, ki je bil pripravljen v zvezi s predmetnim naročilom, je ob odstopu pritožbe organ pojasnil, da je zaprosil predlagatelja naročila, ki je posredoval odgovor št. 090-9/2025-2 DGZR z dne 10. 10. 2025, kjer je predlagatelj navedel, da ne razpolaga z že obstoječimi dokumenti, iz katerih bi bile razvidne strokovne podlage in izhodišča, ki so bile pripravljene v zvezi z javnim naročilom MORS 188/2025 JNMV. Odgovoru pa je predložil nepodpisano in neevidentirano prilogo, ki je del vsebine razpisne dokumentacije št. 430-230/2025-2 z dne 4. 8. 2025. Pri dodatnem preverjanju pri predlagatelju naročila dne 18. 3. 2026, je predlagatelj posredoval odgovor, iz katerega izhaja, da je nastal in bil pripravljen kot odgovor na predmetno zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Ob tem je organ pojasnil, da se strokovne podlage in izhodišča oziroma tehnične specifikacije pri naročniku pripravljajo v okviru strokovne komisije, ki je imenovana za posamezno javno naročilo in so vsebina dokumenta Razpisna dokumentacija, ki je podpisana in evidentirana. Tudi v predmetnem postopku so strokovne podlage in izhodišča del razpisne dokumentacije. Z dokumentom Strokovne podlage in izhodišča, ki so bila pripravljena v zvezi z javnim naročilom MORS 188/2025 JNMV, organ ne razpolaga. Naročnik nima zadržkov pri posredovanju odgovora št. 090-9/2025-2 DGZR z dne 10. 10. 2025 prosilcu.

(14) Z izpodbijano odločbo organ o prilogi dokumenta št. 090-64/2025-2 z dne 2. 10. 2025 ni odločil. IP ugotavlja, da vsebina dokumenta ustreza zahtevi prosilca v 2. točki, ki se nanaša na strokovne podlage in izhodišča v zvezi s predmetnim javnim naročilom. Hkrati pa IP ugotavlja, da naveden dokument ni bil pripravljen v zvezi z oddajo javnega naročila v smislu 9. točke 2. člena ZJN-3, saj je bil dokument pripravljen v postopku odločanja o predmetni zahtevi za dostop do informacij javnega značaja. Organ prav tako navaja, da je navedena priloga v bistvenem enaka z razpisno dokumentacijo, do katere je organ prosilcu omogočil dostop, na način da ga je napotil na njeno javno objavo. Ker ne gre za dokument, ki je na podlagi četrtega odstavka 35. člena ZJN-3 iz odločanja po ZDIJZ izvzet in ker niso podane druge izjeme, je IP z izrekom te odločbe organu naložil, da omogoči prosilcu dostop.

(15) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1.     informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2.     organ mora z njo razpolagati;

3.     nahajati se mora v materializirani obliki.

(16) Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe prvega odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«.

(17) Organi so dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako organi niso dolžni odgovarjati na vprašanja prosilcev, jim dajati pojasnil, raznih obrazložitev, pripravljati analiz ali dokumentov pridobivati od drugih organov. Prosilec ima po ZDIJZ pravico zahtevati dokumente, s katerimi organi zavezanci že razpolagajo, ne prosilci ne IP pa nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(18) V pritožbenem postopku prosilec vztraja, da obstaja še določena dokumentacija v zvezi s predmetnim javnim naročilom. IP se je do morebitne druge dokumentacije, ki se nanaša na 2. in 5. točko zahteve že opredelil zgoraj. Glede dela zahteve, ki se nanaša na verzije razpisne dokumentacije je organ z drugo točko izpodbijane odločbe odločil, da z njo ne razpolaga. O tem se je prepričal tudi IP. Pri organu je predmetno naročilo vodeno pod številko zadeve 430-230/2025. Iz dokumentnega sistema organa je razvidno, da je razpisna dokumentacija evidentirana pod št. 430-230/2025-2 z dne 4. 8. 2025 in da je to edini dokument z nazivom razpisna dokumentacija. O tem se je prepričal tudi IP z vpogledom v popis spisa, kjer je pod dokument številka 1 naveden sklep o začetku postopka javnega naročila in imenovanju strokovne komisije ter vodje izvedbe javnega naročila št. 430-230/2025-1 z dne 20. 5. 2025, pod dokument št. 2 pa je navedena povabilna oziroma razpisna dokumentacija, ki ustreza razpisni dokumentaciji, ki je bila objavljena na Portalu javnih naročil in je organ nanjo napotil prosilca. Tudi v pritožbenem postopku je tako IP ugotovil, da organ ne razpolaga z verzijami razpisne dokumentacije v zvezi z javnim naročilom JN006264/2025-EUe16/01. Ker je organ ugotovil, da z različnimi verzijami razpisne dokumentacije ne razpolaga v materializirani obliki, niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je organ zahtevo v tem delu pravilno zavrnil.

(19) Glede na ugotovljeno dejansko stanje, IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v dejstvo, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Organ je namreč smiselno in celovito pojasnil, na kakšen način je iskal zahtevane dokumente in prišel do ugotovitve, da z drugimi dokumenti, kot jih je že posredoval prosilcu oziroma je o njih odločil, ne razpolaga. O tem pa se je prepričal tudi IP z vpogledom v popis spisa organa za zadevo opr. št. 430-230/2025. IP tako nima nikakršnega razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da dokumenti v času odločanja pri organu ne obstajajo, prav tako IP tudi ob reševanju te pritožbe ni mogel posumiti, da organ z dokumenti razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati prosilcu (2. odstavek 10. člena ZInfP). IP ob tem pojasnjuje, da v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje pravilnosti poslovanja organa. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se lahko presoja (le) vprašanje, ali zahtevane informacije javnega značaja dejansko obstajajo pri organu, v materializirani obliki.

(20) Glede na navedeno IP v postopku po ZDIJZ ni pristojen ugotavljati, ali je bila dokumentacija pravilno ustvarjena, hranjena in uničena, oziroma ali je odbiranje, izločanje in uničevanje izvedeno pravilno in skladno s predpisi. Ugotavljanje, zakaj določene dokumentacije ni, oziroma ali bi morala biti, je torej v pristojnosti drugih organov, in sicer upravne inšpekcije. Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče v sodbi pod opr. št. IU 1198/2016-22 z dne 10. 5. 2017, točka 10. in 11. IP je organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi ne razpolaga.

(21) S 3. točko izpodbijane odločbe je organ v celoti ugodil zahtevi prosilca, ki jo je podal s 3. točko zahteve. V pritožbi prosilec navaja, da je prejel le prvo stran, ne pa tudi dela, ki se nanaša na tabelo in da dokumenta ni prejel v celoti. Glede na njegovo zahtevo z dne 18. 9. 2025, ki se glasi »Zahtevam vpogled oziroma kopijo naslednjih dokumentov, povezanih z javnim naročilo JN006264/2025-EUe16/01« je v prosilec v 3. točki navedel, da zahteva Načrt javnih naročil MORS (letni dokument), iz katerega izhaja navedeno javno naročilo. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je organ s tretjo točko izreka izpodbijane odločbe ugotovil, da razpolaga z Načrtom oddaje javnih, obrambnih in zaupnih naročil po generalnih nakupih za leto 2025, št. 0100-111/2024-1. Odločil je, da posreduje prvo stran načrta oddaje in izsek iz 11. strani priloge, kjer je razvidno, da je predmetno naročilo uvrščeno v načrt oddaje naročil pod zaporedno št. 236. Za ostale podatke iz načrta oddaje na tej strani je organ odločil, da se prekrijejo, ker niso predmet zahteve prosilca. V pritožbenem postopku je organ pojasnil, da dokument Načrt oddaje javnih, obrambnih in zaupnih naročil po generalnih nakupih za leto 2025, sestavlja le naslovna podpisna stran, ki služi navedbi odgovornih oseb in evidentiranju. Navedenemu dokumentu pa je priložena priloga EXC tabela, ki vsebuje za različna javna naročila: navedbo naročila, okvirno vrednost naročila, organizacijsko enoto (OE), ki je predlagatelj naročila, način oddaje naročila (vrsto postopka), številko javnega naročila, veljavnost pogodbe in navedeno dinamiko po mesecih v letu 2025, ter podatke o obstoječem pogodbenem partnerju. Po presoji IP je organ odločil pravilno, da je prosilcu omogočil dostop do dokumenta Načrt oddaje javnih, obrambnih in zaupnih naročil po generalnih nakupih za leto 2025, št. 0100-111/2024-1. Po njegovem pojasnilu ta obsega res le eno stran, ki je namenjanja navedbi odgovornih oseb in evidentiranju. Hkrati pa je upoštevaje voljo prosilca organ iz letnega načrta prosilcu omogočil dostop do dela, ki se nanaša na javno naročilo, ki je bilo predmet njegove zahteve. Glede navedbe prosilca, da mu organ ni posredoval tudi izseka 11. strani priloge, kjer je razvidno, da je predmetno naročilo uvrščeno v načrt oddaje naročil pod zaporedno št. 236, IP pojasnjuje, da je organ pojasnil, da ga je prosilcu posredoval skupaj z izpodbijano odločbo. V primeru neizvršitve izpodbijane odločbe v pravnomočnem delu je to lahko predmet izvršilnega postopka, ne pa ugovor, o katerem bi odločal IP v pritožbenem postopku.

Zaključek

(22) V navedenem pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. Ugotovljeno je bilo, da zahtevi v delu, ki se nanaša na zahtevo za strokovnimi podlagami in izhodišči (točka 2. zahteve) prosilca ustreza tudi priloga dokumenta št. 090-9/2025-2 – DGZR z dne 10. 10. 2025, Republike Slovenije, Ministrstva za obrambo, Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, zato je IP naložil organu, da omogoči dostop. V preostalem delu pa je bilo ugotovljeno, da je pritožba neutemeljena, zato jo je IP na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrnil, kot izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(23) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(24) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu: 

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa je dopusten upravni spor, ki se lahko sproži s tožbo pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, v roku 30 dni od dneva prejema te odločbe. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali osebno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila :

Manja Resman univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav.

namestnica pooblaščenke