prosilec - Ministrstvo za obrambo

POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilcu dostop do posameznih dokumentov določenih personalnih map na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov, ki jo je organ utemeljil na različnih pravnih podlagah (ZDR-1, ZEPDSV, ZJU-1, …). IP je v pritožbenem postopku najprej ugotovil, da organ v izpodbijani odločbi ni konkretno opredelil dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca in o dostopu do katerih je odločil z izpodbijano odločbo, niti v izreku izpodbijane odločbe niti v obrazložitvi. IP presoje izpodbijane odločbe tako ni mogel opraviti, ker ta ne obsega enega od bistvenih elementov, torej konkretne opredelitve predmeta zahteve. Nadalje je IP ugotovil, da je organ napačno uporabil materialno pravo, ko je štel posamezne določbe drugih predpisov kot ustrezno pravno podlago za zavrnitev zahteve v obravnavanem primeru. Določbe ZDR-1, ZJU-1, ZEPDSV in Navodil namreč ne predstavljajo določb, ki bi urejale dostop do zahtevanih podatkov z vidika javnosti in bi uresničevale ustavno pravico iz drugega odstavka 39. člena Ustave Republike Slovenije, razen določbe 48. člena ZSTSPJS. Te določbe tako niso v razmerju do ZDIJZ z vidika lex specialis derogat legi generali. IP pa je ugotovil tudi, da je organ nepopolno oziroma zmotno ugotovil dejansko stanje in posledično napačno uporabil materialno pravo, ker izjeme varstva osebnih podatkov ni konkretno presojal za vsak posamezen dokument posebej in tako tudi ni presojal možnosti dostopa do delov dokumentov z vidika izjem od izjem, ki jih določa tretji odstavek 6. člena ZDIJZ, in z vidika delnega dostopa (7. člen ZDIJZ). IP je na podlagi ugotovljenega ugodil pritožbi prosilca, odločbo organa odpravil v 1. točki izreka in v tem delu vrnil organu zadevo v ponovni postopek.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-565/2025/2

Datum: 27. 1. 2026

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 27. 11. 2025, zoper odločbo MINISTRSTVA ZA OBRAMBO, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-55/2025-6 z dne 18. 11. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 27. 11. 2025 se ugodi. Odločba MINISTRSTVA ZA OBRAMBO, št. 090-55/2025-6 z dne 16. 11. 2025, se odpravi v 1. točki izreka ter se zadeva v tem delu vrne organu v ponovni postopek.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 1. 9. 2025 zahteval, da mu organ omogoči vpogled in fotokopiranje dokumentov iz osebnih map imenovanih sedanjih in nekdanjih zaposlenih. Navedel je, da fotokopije potrebuje za osebno rabo in za nepridobitne namene.

(2) S sklepom, št. 090-55/2025-2 z dne 19. 9. 2025, je organ, zaradi obsežnosti zahtevane dokumentacije in izvedbe delnega dostopa, podaljšal rok za odločitev za 30 delovnih dni

(3) Organ je nato z dopisom, št. 090-55/2025-3 z dne 4. 11. 2025, prosilca pozval h konkretizaciji zahteve, ker je ocenil, da je preširoko zastavljena, ter navedbi identifikacijskih znakov z namenom nedvomne ugotovitve, da se zahteva nanaša na posamezne osebe, ki jih je prosilec navedel v zahtevi z imenom in priimkom.

(4) Prosilec je zahtevo dopolnil z odgovorom z dne 6. 11. 2025 na način, da je organu posredoval dodatne podatke o posameznikih, na katere se nanaša njegova zahteva.

(5) Ker je organ ugotovil, da s personalnimi mapami treh imenovanih javnih uslužbencev razpolaga GENERALŠTAB SLOVENSKE VOJSKE, je zahtevo prosilca v tem delu odstopil v pristojno reševanje slednjemu.

(6) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-55/2025-6 z dne 18. 11. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil. Upoštevaje pojem informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ, je organ najprej ugotovil, da s personalnima mapama … in … ne razpolaga. Navedel je, da osebi ni našel v svojih kadrovskih evidencah, kar pomeni, da nista bili zaposleni pri organu. Ker je organ torej ugotovil, da s personalnima mapama … in … ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil iz tega razloga. V zvezi s preostalimi zahtevanimi personalnimi mapami pa je organ ugotovil, da z njimi razpolaga, vendar te vsebujejo dokumente, ki se uvrščajo med varovane osebne podatke, predvsem občutljive osebne podatke. Upoštevaje 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ je izpostavil pojma osebnega podatka in njegove obdelave po določbah prve in druge točke 4. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov[1] ter pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov po prvem odstavku 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, pa tudi 15., 24., 25. in 32. člen te uredbe. Nadalje je pojasnil, da je poglaviten predpis, ki ureja obdelavo osebnih podatkov zaposlenih in kandidatov za zaposlitev v podjetjih, Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1), in izpostavil določbe njegovega 46. in 48. člena. Navedel pa je tudi določbe 46., 47., 50. in 51 člena Zakona o javnih uslužbencih, izpostavil III. del Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (v nadaljevanju: ZEPDSV) ter njegova 5. in15. člen. Pojasnil je, tudi, da ima vodenje in vsebino personalnih dosjejev urejeno z Navodilom o vsebini in ravnanju s personalnimi dosjeji zaposlenih na Ministrstvu za obrambo, št. 0070-11/2009-2 z dne 15. 5. 2009 (v nadaljevanju: Navodila). Z uvedbo IRDG sistema leta 2011 se je začelo še oblikovanje vsebine personalnega dosjeja v elektronski obliki, t.i. EPD. Dokumenti, nastali pred obdobjem 2011, so se ustrezno digitalizirali in se prenesli v EPD. Navodila v 5. členu določajo upravičence do teh podatkov in način postopanja za vpogled v personalni dosje ali fotokopiranje dokumenta iz personalnega dosjeja. Na podlagi vseh navedenih pravnih podlag je organ zaključil, da prosilcu ne more omogočiti vpogleda v personalne mape in s tem posledično ne more odobriti fotokopiranja dokumentov, ki bi jih prosilec izbral na vpogledu (v personalne mape). Organ je torej pri tej odločitvi upošteval tudi vse določbe, ki organu narekujejo dolžnost zavarovanja osebnih podatkov, zato nadalje ni upošteval določb, skladno s katerimi so javno dostopni podatki, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatki povezani z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca. Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju (v nadaljevanju: ZSTSPJS) sicer določa javnost plač v določenem obsegu, vendar ne ureja neposredno vpogleda v osebne mape delavcev oziroma nekdanjih zaposlenih pri organu. In četudi prosilec navaja, da želi pridobiti dokumente iz personalnih map zgolj za osebno rabo, organ mora odločati tako, da velja erga omnes, torej za vso širšo javnost. Ne glede na to, da gre pri personalnih mapah za podatke, ki imajo kadrovsko naravo oziroma so povezani z opravljanjem dela, vpogled vanje širši javnosti ni omogočen. Ravno nasprotno, vpogled vanje in pridobivanje podatkov iz njih je po mnenju organa podvržen pravilom in je omogočen oziroma dovoljen samo točno določenim posameznikom. Kot dodaten razlog za zavrnitev dostopa pa je navedel, da je posameznikom, na katere se zahteva nanaša, delovno razmerje prenehalo ter v zvezi s tem izpostavil točko e) prvega odstavka 5. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov, tretji odstavek 48. člena ZDR-1 ter posamezne določbe ZEPDSV, ki urejajo razpolaganje organa z določenimi zbirkami osebnih podatkov o bivših delavcih, in obdelavo teh podatkov. Na koncu obrazložitve svoje odločitve je tako zaključil, da je vpogled v osebne mape delavcev, ki jim je prenehalo delovno razmerje, pravno možen za same delavce oziroma nekdanje zaposlene, ki imajo pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. ZDIJZ sicer omogoča dostop do informacij javnega značaja, vendar osebni podatki niso samodejno javni, ZSTSPJS pa določa javnost plač v določenem obsegu, vendar ne ureja neposredno vpogleda v osebne mape. Ker je torej organ ugotovil, da pravna podlaga, ki bi omogočila prosilcu vpogled v personalne mape sedanjih in nekdanjih zaposlenih pri organu in s tem posledično omogočila razkritje podatkov na podlagi vpogleda v posamične dokumente, ne obstaja, je vpogled v te personalne mape ter fotokopiranje izbranih dokumentov na vpogledu, zavrnil.

(7) Prosilec je zoper odločbo vložil pritožbo z dne 27. 11. 2025. V obrazložitvi pritožbe se je najprej opredelil do zahteve, dopolnitve zahteve in postopanja organa pred izdanima odločbama. Nadalje je navedel, da se njegova zahteva z dne 1. 9. 2025 nanaša samo na informacije javnega značaja in je tako organ z izpodbijano odločbo kršil 4. in 5. člen ZDIJZ. Po njegovem mnenju je organ z izpodbijano odločbo kršil tudi druge določbe ZDIJZ, in sicer:

- 17. člen ZDIJZ, s tem, ko je šele po več kot dveh mesecih in po že izdanem sklepu o podaljšanju roka neupravičeno zahteval dopolnitev zahteve, čeprav je bila zahteva po njegovi oceni popolna, kar dokazuje tudi sklep organa o podaljšanju roka za izvršitev zahteve, slednje pa predstavlja tudi kršitev 18. člena ZDIJZ;

- 19. člen ZDIJZ, ker so bili v zahtevi izpolnjeni procesni pogoji iz 17. in 18. člena ZDIJZ, organ pa je izpodbijano odločbo izdal več kot dva meseca po posredovanju zahteve;

- 20. člen ZDIJZ, ker ni zahteve v roku 3 delovnih dni od prejema odstopil GENERALŠTABU SLOVENSKE VOJSKE;

- 23. člen ZDIJZ, ker o zahtevi ni odločil takoj oziroma v zakonskem roku 20 delovnih dni;

- 24. člen ZDIJZ, saj sploh ni omogočil vpogleda v osebne mape zahtevanih oseb, niti dva meseca in pol po posredovani zahtevi, poleg tega pa se vse osebne mape zahtevanih oseb nahajajo samo pri eni organizacijski enoti organa, to je v kadrovski službi organa in je torej dostop do vseh zahtevanih map organu omogočen takoj;

- 25. člen ZDIJZ, ker mu ni omogočil vpogleda niti v tri osebne mape, pri katerih je njegovi zahtevi delno ugodil, v zakonsko določenem roku po ZDIJZ, to je takoj po prejemu zahteve;

- 26. člen ZDIJZ, ker v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni utemeljil zavrnitve kot izjeme po 5.a in 6. členu ZDIJZ, pa tudi za takšno odločitev organ po njegovem mnenju ni imel nobenega argumenta.

Navedel je tudi, da mu je organ sicer v več postopkih zadnjih let po ZDIJZ vedno omogočil vpogled v osebne mape za več kot deset nekdanjih in sedanjih zaposlenih, pa nikdar do sedaj ni po njegovem mnenju tako bistveno in namerno kršil ZUP in ZDIJZ. Ocenjuje, da z namenom šikaniranja.

(8) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-55/2025-8 z dne 12. 12. 2025, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo, sklep o podaljšanju roka, poziv k dopolnitvi zahteve, odgovor prosilca z dne 6. 11. 2025, odločbo št. 090-55/2025-6 z dne 18. 11. 2025 in odločbo GENERALŠTABA SLOVENSKE VOJSKE št. 090-55/2025-5 z dne 14. 11. 2025.

Pritožba je utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(9) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(10) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v delu, v katerem mu je organ zavrnil dostop do personalnih map, s katerimi razpolaga. Glede na pritožbene navedbe prosilca IP tako ni presojal odločitve organa v delu zahtevanih dokumentov, za katere je organ navedel, da z njimi ne razpolaga (personalni mapi … in …).

(11) v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno je, ali je organ utemeljeno zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov na podlagi izjeme od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(12) IP ugotavlja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti:

- Organ v izpodbijani odločbi namreč ni konkretno opredelil dokumentov, ki so predmet zahteve prosilca in o dostopu do katerih je odločil z izpodbijano odločbo, niti v izreku izpodbijane odločbe niti v obrazložitvi. IP presoje izpodbijane odločbe tako ne more opraviti, ker ta ne obsega enega od bistvenih elementov, torej konkretne opredelitve predmeta zahteve. Organ ne v izreku ne v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedel zahtevanih dokumentov na način, da bi jih bilo mogoče enoznačno identificirati (npr. z navedbo številke, datuma, naziva dokumenta ipd.). Takšen izrek, kot ga vsebuje izpodbijana odločba, ne zadosti določbi 213. členu ZUP, ki določa, da mora biti v izreku odločeno o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izpodbijane odločbe se tako ne da preizkusiti, s čimer je prišlo do bistvene kršitve postopka na prvi stopnji (7. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).

- Organ je napačno uporabil materialno pravo, ko je štel posamezne določbe drugih predpisov kot ustrezno pravno podlago za zavrnitev zahteve v obravnavanem primeru. Določbe ZDR-1, ZJU-1, ZEPDSV in Navodil namreč ne predstavljajo določb, ki bi urejale dostop do zahtevanih podatkov z vidika javnosti in bi uresničevale ustavno pravico iz drugega odstavka 39. člena Ustave Republike Slovenije, razen določbe 48. člena ZSTSPJS. Te določbe tako niso v razmerju do ZDIJZ z vidika lex specialis derogat legi generali. Ob tem IP poudarja, da velja ZSTSPJS tako za nekdanje kot sedanje zaposlene pri organu, in tudi če ta zakon ne ureja vpogleda v personalne mape javnih uslužbencev, to še ne pomeni, da vpogled (in fotokopiranje) ni dopusten. Upoštevati pa je treba tudi, da ZSTSPJS ureja samo javnost podatkov o plačah in drugih stroških dela, ne pa tudi javnosti drugih podatkov javnih uslužbencev (in javnih funkcionarjev), zato ga glede drugih podatkov (razen o plačah in stroških dela) prav tako ni mogoče upoštevati kot specialni predpis v razmerju do ZDIJZ. Pri odločanju po ZDIJZ pa je sicer bistveno, ali zahtevani podatki predstavljajo podatke javnega uslužbenca (javnega funkcionarja), ne glede na to, ali je v času vložene zahteve še javni uslužbenec (javni funkcionar) ali ne. To povsem jasno izhaja iz dolgoletne prakse IP, ki je prosto dostopna na spletnih straneh IP, in tudi sodne prakse.

- Organ je tudi nepopolno oziroma zmotno ugotovil dejansko stanje in posledično napačno uporabil materialno pravo, ker izjeme varstva osebnih podatkov ni konkretno presojal za vsak posamezen dokument posebej. Njegove navedbe so namreč splošne in pavšalne za vse dokumente hkrati, pri čemer ti dokumenti niso niti določno opredeljeni. Organ tudi ni presojal možnosti dostopa do delov dokumentov z vidika izjem od izjem, ki jih določa tretji odstavek 6. člena ZDIJZ in z vidika delnega dostopa (7. člen ZDIJZ).

(13) Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP ocenjuje, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi z zahtevanimi podatki in z njimi tudi razpolaga.

(14) V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovni postopek, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

Napotila organu za odločanje v ponovljenem postopku

(15) Organ je v skladu z načelom materialne resnice dolžan ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Obliko, način izdaje in sestavne dele odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Izrek mora biti kratek in določen (jasen oziroma nedvoumen). Če izrek ni jasen oziroma določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka. Ob tem IP dodaja, da o odločitvi glede dostopa do dokumentov, dostop do katerih se prosilcu omogoči, organ ni dolžan izdati odločbe.

(16) Organ mora nato določno navesti, katere dokumente je presojal, upoštevaje predmet zahteve prosilca. Organi prve stopnje (in IP) so namreč dolžni odločati v okviru zahteve posameznega prosilca, kot to izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča Republike Slovenije.[2] Nato mora organ opraviti še presojo z vidika obstoja katere od izjem od prostega dostopa po določbah 5.a in 6. člena ZDIJZ. V primeru obstoja katere od izjem od dostopa pa mora presoditi še, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št. … se prekrije ime in priimek posameznik ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja.

(17) V primeru izjeme varstva osebnih podatkov mora organ upoštevati Splošno uredbo o varstvu osebnih podatkov in Zakon o varstvu osebnih podatkov – ZVOP-2. Splošna uredba o varstvu podatkov v 86. členu določa, da javni organi oziroma javno ali zasebno telo lahko v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Ker razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) po navedeni uredbi, je za presojo dopustnosti razkritja torej potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 te uredbe. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je torej dopustno, kadar gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali ko je za razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). Zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja pa sicer lahko predstavlja tudi kakšen drug zakon, kot npr. 48. člen ZSTSPJS. IP ob tem izpostavlja še 74. člen ZVOP-2, ki določa, da zavezanci po zakonu, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, javnosti posredujejo osebne podatke, če so ti po zakonu javni (npr. osebni podatki, ki hkrati pomenijo tudi podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca po 1. alineji tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ ali če za njihovo razkritje podatkov podan javni interes (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ).

(18) IP opozarja še na določbo 44. člen ZUP, v skladu s katero mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi, bi lahko vplivala odločitev organa in jim omogočiti udeležbo v postopku. Če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, pa je stranka postopka samo prosilec (a26.a člen ZDIJZ).

(19) Organ lahko prosilcu, v skladu z drugim odstavkom 34. člena ZDIJZ, zaračuna stroške posredovanja zahtevanih informacij, torej za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa, vendar le v primeru, če pri tem izpolni oziroma zadosti vsem zakonskim določbam, ki urejajo zaračunljivost stroškov posredovanja informacij. Način zaračunavanja stroškov oziroma stroške, ki jih organ lahko zaračuna, pa v skladu z določbo drugega odstavka 35. člena ZDIJZ ureja Uredba (členi 16 – 18). Uredba tako med drugim v 16. členu določa, da organ ne zaračuna stroškov vpogleda v dokumente, razen v primerih, ko je treba izdelati fotokopije zaradi izvajanja delnega dostopa na vpogled v dokumente.

Sklepno

(20) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca in izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil v 1. točki izreka in zadevo vrnil organu v tem delu v ponovni postopek (1. točka izreka odločbe), v katerem bo moral organ pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZDIJZ in ZUP, sodno prakso in napotila IP.

(21) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(22) Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke

[1] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.

[2] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 (točka 19) in št. I U 817/2015-7 z dne 10.12 2015.