prosilec - Ministrstvo za obrambo

POVZETEK.

Prosilec je na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero je zahteval dokumente v zvezi z določenim javnim naročilom. Organ je zahtevo zavrnil, ker se zahteva nanaša na dokumente v zvezi z oddajo javnega naročila, ki so javni po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila, pred tem datumom pa se določbe ZDIJZ ne uporabljajo. IP je izpodbijano odločbo odpravil in vrnil zadevo v ponovni postopek. IP je ugotovil, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti, saj se organ ni konkretno opredelil do zahtevanih oziroma presojanih dokumentov in ni popolno ugotovil dejstev, ki so relevantna v obravnavanem primeru. 
 

ODLOČBA:

Številka: 090-515/2025/7

Datum: 27. 11. 2025

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) ter prvega in tretjega odstavka 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi družbe ……., ki jo zastopa direktor ……. (v nadaljevanju prosilec), z dne 28. 10. 2025, zoper odločbo Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-64/2025-4 z dne 13. 10. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 28. 10. 2025 se ugodi. Odločba Ministrstva za obrambo, št. 090-64/2025-4 z dne 13. 10. 2025 se odpravi ter se zadeva vrne organu v ponovno odločanje.

2. V postopku reševanja te pritožbe posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je dne 18. 9. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. V zvezi z javnim naročilom JN006264/2025-EUel6/01 je zahteval naslednje dokumente: 1. Sklep o začetku postopka javnega naročila, s katerim je bil postopek začet, 2. Strokovne podlage in izhodišča, ki so bila pripravljena v zvezi s predmetnim naročilom (npr. opis potreb, tehnične specifikacije, strokovna mnenja), 3. Načrt javnih naročil MORS (letni dokument), iz katerega izhaja navedeno javno naročilo, 4. Razpisna dokumentacija, ki je bila pripravljena za navedeno javno naročilo (vključno z vsemi verzijami pred objavo, če so na voljo), 5. Sklepi, pooblastila in zapisniki strokovnih komisij oziroma delovnih skupin, ki so sodelovale pri pripravi in izvedbi razpisa, 6. Podatki o odgovornih osebah za pripravo razpisa (z vidika strokovne in uradne odgovornosti). Pri tem je navedel, da dokumente zahteva v elektronski obliki in da če dokumenti vsebujejo varovane osebne podatke ali poslovne skrivnosti, zahteva delni dostop, pri čemer se prekrijejo varovani podatki, do preostalih delov dokumentov pa se omogoči dostop.

(2) Organ je dne 13. 10. 2025 izdal odločbo št. 090-64/2025-4 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), s katero je zahtevo za dostop do informacije zavrnil. Iz vsebine obrazložitve izhaja, da je v Zakonu o javnem naročanju (Ur. l. RS, št. 91/2015, z vsemi spremembami in dopolnitvami; ZJN-3) v četrtem odstavku 35. člena med drugim določeno, da so vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila javni po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila in da se pred tem datumom določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ne uporablja. Po mnenju organa iz navedene pravne podlage izhaja, da organ v konkretnem primeru prosilcu ne more posredovati dokumentov, saj postopek javnega naročila MORS-188/2025 JNMV, Dekontaminacija gasilske osebne varovalne opreme okoljsko manj obremenjujoča storitev, objava na Portalu javnih naročil pod št. JN006264/2025-EUe16/01, pri organu še ni zaključen. Ko bo postopek zaključen, se bo javnost dokumentov presojala po pravilih ZDIJZ. Organ navaja, da je pristojen za reševanje konkretne zahteve, vložene na podlagi ZDIJZ, v trenutku odločanja o njej ne more sprejeti odločitve, saj še ne gre za informacijo javnega značaja, zato je bilo treba zahtevo prosilca zavrniti, organ pa je odločil, kot izhaja iz prve točke izreka izpodbijane odločbe.

(3) Prosilec je dne 28. 10. 2025 zoper navedeno odločitev organa vložil pritožbo, s katero odločbo izpodbija v celoti. Utemeljuje, da organ v obrazložitvi navaja, da zahteve ni mogel obravnavati, ker postopek javnega naročila še ni zaključen. Meni, da je ta razlaga napačna, saj ZDIJZ določa, da je informacija javnega značaja vsaka informacija, s katero organ razpolaga, ne glede na fazo postopka. Prosilec ni zahteval podatkov, za katere bi veljala izjema po četrtem odstavku 35. člena ZJN-3, in je tako organ napačno uporabil materialno pravo. Organ se ni skliceval na nobeno izmed izjem po 6. členu ZDIJZ. Takšna splošna zavrnitev, brez presoje možnosti delnega dostopa, ni zakonita. Javna naročila so postopki, pri katerih je transparentnost ključna, saj gre za porabo javnih sredstev. Dostop do dokumentov omogoča javni nadzor in preprečuje netransparentno ravnanje naročnika. Prosilec je v zahtevi izrecno zahteval delni dostop, če dokumenti vsebujejo varovane podatke. Organ tega ni upošteval, temveč je zahtevo zavrnil v celoti, kar pomeni kršitev 7. člena ZDIJZ. Prosilec predlaga, da IP pritožbi ugodi in odločbo organa razveljavi ter organu naloži, da prosilcu omogoči dostop do zahtevanih dokumentov oziroma delni dostop skladno s 7. členom ZDIJZ.

(4) Organ izpodbijane odločbe po prejemu pritožbe ni nadomestil z novo, zato jo je, na podlagi 245. člena ZUP, dne 6. 11. 2025, kot pravočasno, dopustno in dovoljeno, z dopisom št. 090-64/2025-6 z dne 6. 11. 2025, odstopil IP v pristojno reševanje. Ob tem navaja, da so pritožbene navedbe prosilca neutemeljene. V zvezi z zaprošenimi dokumenti organ navaja, da z njimi razpolaga, vendar ne gre za informacije javnega značaja. Po objavi predmetnega javnega naročila na Portalu javnih naročil, pod št. JN006264/2025-Eue16/01, je naročnik dne 9. 9. 2025 prejel zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo. Naročnik je zahtevek za revizijo zavrnil in celotno dokumentacijo odstopil Državni revizijski komisiji, ki odločitve o zahtevku za revizijo še ni sprejela. Dostop do dokumentov je zato treba zavrniti na podlagi četrtega odstavka 35. člena ZJN-3, saj so vsi zahtevani dokumenti sestavni del dokumentacije javnega naročila, ki je v teku, kar izhaja iz izpodbijane odločbe. Organ poleg zahteve, izpodbijane odločbe in pritožbe prilaga: - sklep o začetku postopka in imenovanju strokovne komisije ter vodje izvedbe javnega naročila, št. 430-230/2025-1 z dne 20. 5. 2025, - strokovne podlage in izhodišča, ki so bila pripravljena v zvezi s predmetnim naročilom, kar predstavlja dokument Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije, št. 090-64/2025-3 z dne 10. 10. 2025, - 1. stran načrta oddaje javnih, obrambnih in zaupnih naročil po generalnih nakupih za leto 2025, št. 0100-111/2024-1 z dne 9. 1. 2025, skupaj z excel tabelo (predmetno javno naročilo je evidentirano pod zaporedno številko 236 v tabeli), - Razpisna dokumentacij MORS 188/2025 JNMV, dekontaminacija gasilske osebne varovalne opreme, št. 430-230/2025-2 z dne 4. 8. 2025, - zahtevek za revizijo vlagatelja ………, št. 430-387/2025-1, - odločitev naročnika o zahtevku za revizijo št. 430-387/2025-6 z dne 19. 9. 2025. Ob tem je dodal, da podatki o odgovornih osebah za pripravo razpisa izhajajo iz Sklepa o začetku postopka. S sklepi, pooblastili in zapisniki strokovnih komisij oziroma delovnih skupin pa naročnik v tej fazi javnega naročila še ne razpolaga.

Pritožba je utemeljena.

(5) IP kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, izpodbijano odločbo organa preizkusi v delu, v katerem jo prosilec izpodbija, in v mejah pritožbenih navedb. Po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev postopka in ali ni bil prekršen materialni zakon.

(6) IP ugotavlja, da v tem postopku ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja po 1. členu ZDIJZ.

(7) V zvezi z nadaljnjo presojo zadeve pa IP ugotavlja, da se izpodbijane odločbe ne da preizkusiti. Organ se namreč ni konkretno opredelil do zahtevanih oziroma presojanih dokumentov in ni popolno ugotovil dejstev, ki so relevantna v obravnavanem primeru. IP ugotavlja, da organ niti v izreku niti v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni konkretno navedel, kateri posamezni dokumenti so bili predmet njegove presoje, dostop do katerih je prosilcu zavrnil. V pritožbenem postopku je dostavil določene dokumente, pri čemer pa ni razvidno, kateri dokumenti ustrezajo, kateri točki zahteve. Na primer, glede druge točke zahteve, s katero je prosilec zahteval strokovne podlage in izhodišča, ki so bila pripravljena v zvezi s predmetnim naročilom (npr. opis potreb, tehnične specifikacije, strokovna mnenja), se organ v pritožbi sklicuje, da pošilja dokument Uprave za zaščito in reševanje Republike Slovenije, št. 090-64/2025-3 z dne 10. 10. 2025, pri čemer tega dokumenta ne pošilja, ampak pošilja dokument, ki ga poimenujte »Navedba dokumentacije«, pri čemer ni razvidno, kdaj je ta dokument nastal, kdo ga je pripravil, ipd., je pa iz dopisa št. 090-9/2025-2- DGZR z dne 10. 10. 2025 razvidno, da »Organ ne razpolaga s preostalimi, že obstoječimi dokumenti, iz katerih bi bile razvidne strokovne podlage in izhodišča, ki so bila pripravljena v zvezi z javnimi naročilom MORS 188/2025-JNMV.«, katerega priloga je »navedba dokumentacije«. Ker iz dokumenta »Navedba dokumentacije«, ni razvidno, kdaj je nastal, tako ni mogoče preveriti, ali so izpolnjeni pogoji iz četrtega odstavka 35. člena ZJN-3. Nadalje organ glede 4. točke zahteve »Razpisna dokumentacija, ki je bila pripravljena za navedeno javno naročilo (vključno z vsemi verzijami pred objavo, če so na voljo)«, pošilja Razpisno dokumentacijo MORS 188/2025 JNMV, dekontaminacija gasilske osebne varovalne opreme, št. 430-230/2025-2 z dne 4. 8. 2025, z datumom, kot je razviden iz javno dostopnega spletnega portala javnih naročil, pri čemer pa se organ ne opredeljuje do dela zahteve, ki se glasi »(vključno z vsemi verzijami pred objavo, če so na voljo)«. Prav tako v odstopnem dopisu organ ugotavlja, da je izpolnjen pogoj, da z zahtevanimi dokumenti razpolaga, pri čemer pa v pritožbenem postopku glede 5. točke zahteve navaja, da s sklepi, pooblastili in zapisniki strokovnih komisij oziroma delovnih skupin v tej fazi javnega naročila še ne razpolaga.

(8) Nadalje IP ugotavlja, da je organ zahtevo zavrnil sklicujoč se na določbo četrtega odstavka 35. člena ZJN-3, ki določa, da  so vsi dokumenti v zvezi z oddajo javnega naročila po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila javni, če ne vsebujejo poslovnih skrivnosti, tajnih in osebnih podatkov. Pred tem datumom se določbe zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, ne uporabljajo. Med organom in prosilcem ob tem ni sporno, da postopek javnega naročila »Dekontaminacija gasilske osebne varovalne opreme okoljsko manj obremenjujoča storitev« ni pravnomočen. V zvezi z zahtevo po 3. točki je organ dostavil 1. stran dokumenta Načrt oddaje javnih, obrambnih in zaupnih naročil po generalnih nakupih za leto 2025, št. 0100-111/2024-1 z dne 9. 1. 2025 in navedel, da je predmetno javno naročilo evidentirano pod zaporedno številko 236, v excel tabeli. ZJN-3 v 9. točki 2. člena opredeljuje pojem »dokument v zvezi z oddajo javnega naročila« in določa, da pomeni vsak dokument, ki ga pripravi oziroma navaja naročnik, da opiše ali določi elemente javnega naročila ali postopka naročanja, vključno z obvestilom o javnem naročilu, predhodnim ali periodičnim informativnim obvestilom, kadar se uporablja kot sredstvo za objavo povabila k sodelovanju, tehničnimi specifikacijami, opisnim dokumentom, predlaganimi pogoji javnega naročila, formati dokumentov, ki jih predložijo kandidati in ponudniki, informacijami o splošno veljavnih obveznostih in kakršnimi koli dodatnimi dokumenti ter vključno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. IP ugotavlja, da je opredelitev pojma sicer relativno široka, vendar to ne pomeni, da je mogoče pod pojem »v zvezi« vključiti prav vse dokumente, s katerimi razpolaga organ in »kažejo« na povezavo z določenim javnim naročilo. Pri razlagi je treba upoštevati zlasti cilje in načela postopka javnega naročanja. Po jezikovni razlagi navedene določbe IP primarno opozarja na besedno zvezo »v zvezi z oddajo«, ki nedvomno napotuje na tiste dokumente, ki so vezani na konkretni postopek oddaje konkretnega javnega naročila. Osnovno načelo postopka po ZJN-3 je načelo transparentnosti, ki je sicer s četrtim odstavkom 35. člena ZJN-3 časovno omejeno, vendar pa je treba izjeme obravnavati restriktivno in v skladu z namenom, to je zagotovitev nemotenega poteka naročanja in dela naročnika. Ali dokument »Načrt oddaje javnih, obrambnih in zaupnih naročil po generalnih nakupih za leto 2025, št. 0100-111/2024-1 z dne 9. 1. 2025« izpolnjuje pojem »dokument v zvezi z oddajo javnega naročila« pa organ ni ugotavljal.

(9) Organ torej ni ugotavljal vseh dejstev, ki so pomembna za odločitev v predmetni zadevi, kar pomeni, da ni upošteval načel in določb ZUP. Ker je torej organ bistveno kršil pravila upravnega postopka (7. točka drugega odstavka 237. člen ZUP), je IP odločil, da zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, kar utemeljuje v nadaljevanju obrazložitve te odločbe.

Napotila organu za odločanje v ponovljenem postopku

(10) Ker je IP kot drugostopenjski organ, enako kot organ prve stopnje, dolžan spoštovati temeljna načela upravnega postopka, je dolžan upoštevati tudi načelo ekonomičnosti postopka iz 14. člena ZUP. Postopek je torej treba voditi hitro, kar pomeni tudi s čim manjšo zamudo za stranke in druge udeležence v postopku, vendar tako, da se preskrbi vse, kar je potrebno, da se lahko ugotovi dejansko stanje, zavarujejo pravice in pravne koristi stranke ter izda zakonita in pravilna odločba. IP je ocenil, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z vsemi zahtevanimi dokumenti in tudi podrobno pozna vsa relevantna dejstva v zvezi s temi dokumenti.

(11) V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

(12) Organ je, v skladu z načelom materialne resnice, v postopku dolžan ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Pred izdajo odločbe mora organ ugotoviti vsa dejstva in okoliščine, ki so pomembne za odločitev, in strankam omogočiti, da uveljavijo in zavarujejo svoje pravice in pravne koristi (prvi odstavek 138. člena ZUP). Obliko, način izdaje in sestavne dele upravne odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. Vsebino izreka določa ZUP v 213. členu, vsebina obrazložitve upravne odločbe pa v 214. členu ZUP. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Izrek mora biti kratek in določen (jasen oziroma nedvoumen). Kadar se odloča o več različnih delih zahtevka, ki so med seboj ločljivi oziroma o več zahtevkih, se izrek zaradi jasnosti formulira v obliki več točk. Izrek se kljub načelni kratkosti ne sme sklicevati na materialne predpise, temveč mora predstavljati samostojno podlago za izvršbo. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev avtoritativne odločitve je eden poglavitnih pravil upravnega (procesnega) prava v smislu omejevanja nadrejene oblasti in njene zlorabe. Prav tako bi lahko pravico do obrazložitve šteli kot del pravice do poštenega obravnavanja oz. postopka po 6. členu Evropske konvencije o človekovih pravicah (Svet Evrope). Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

(13) V ponovljenem postopku je organ dolžan najprej jasno opredeliti, kateri posamezni dokumenti so bili predmet njegove presoje, in pri tem upoštevati posamezne točke zahteve prosilca. V primeru, da organ s katerim od zahtevanih dokumentov v posameznih točkah zahteve ne razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, mora o tem odločiti z odločbo. Nadalje mora organ v zvezi s posameznim dokumentom presoditi, ali je izpolnjen pogoj iz četrtega odstavka 35. člena ZJN-3, v zvezi z 9. točko 2. člena ZJN-3, ki opredeljuje pojem »dokument v zvezi z oddajo javnega naročila«. V primeru, da bo organ ugotovil, da pogoj iz četrtega odstavka 35. člena ZJN-3 ni izpolnjen, ker ne gre za »dokument v zvezi z oddajo javnega naročila«, bo ob uporabi določb ZDIJZ moral zahtevane dokumente presoditi tudi z vidika obstoja izjem od prostega dostopa po ZDIJZ. V primeru obstoja katere od izjem, mora presojati tudi, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (v nadaljevanju: Uredba) ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezni dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Določba 19. člena Uredbe namreč določa, da če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz 5.a in 6. člena ZDIJZ, se šteje, da jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njegovo zaupnost, če jih je mogoče fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki; zbrisati kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki (prvi odstavek). Ne glede na zapisano se šteje, da informacije iz dokumenta ni mogoče izločiti, če bi bilo tako izločeno informacijo mogoče razbrati iz drugih informacij v dokumentu (drugi odstavek 19. člena Uredbe).

(14) Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka, bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti posamično navedeni konkretni dokumenti, ki so bili predmet presoje organa in niso prosto dostopni, ker predstavljajo izjemo po ZDIJZ, oziroma v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo (npr. v dokumentu št… . se prekrije …, in podobno). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Kot že navedeno, ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen. V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja, in odločiti o stroških postopka.

(15) Če bo organ pri presoji zahtevanih dokumentov ugotovil, da je podana katera od izjem od prostega dostopa po ZDIJZ, je dolžan nadalje upoštevati tudi določbo 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Iz navedene določbe jasno izhaja, da je že zakonodajalec pretehtal, da javni interes za razkritje podatkov pretehta vselej (tudi ne glede na morebitno izjemo poslovne skrivnosti) kadar gre za podatke, ki predstavljajo podatke o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Pojem porabe (javnih sredstev) je sicer potrebno razlagati širše, kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Povedano drugače, poraba javnih sredstev ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Pri tem je treba upoštevati tudi določbe Zakona o javnih financah (v nadaljevanju: ZJF), ki v tretjem odstavku 2. člena kot enega od načel zakona določa načelo učinkovitosti in gospodarnosti.

Sklepno

(16) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag ugodil pritožbi prosilca in izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek (1. točka izreka odločbe). Organ bo moral pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati določbe ZJN-3, ZDIJZ in ZUP ter napotila IP.

(17) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, niti upravni spor.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke