prosilec - Ministrstvo za obrambo

POVZETEK:

Organ je zahtevo prosilca delno zavrnil, in sicer je v delu zavrnil dostop do posameznih podatkov iz Zapisnika in Revizijskega poročila zaradi varstva notranjega delovanja organa, v delu zahtevanih prilog k Zapisniku ter drugih dokumentov IRSO in NRS pa zaradi neobstoja informacije javnega značaja. IP je nato v pritožbenem postopku opravil pri IRSO in NRS ogled in camera, na katerem je vpogledal v njuni bazi podatkov, vpogledal pa je tudi v Zapisnik in Revizijsko poročilo (s prekritimi in neprekritimi podatki). IP je tako pritožbi prosilca ugodil ter vrnil zadevo glede Zapisnika in z njim povezanih dokumentov organu v ponovno odločanje. Med drugim je namreč IP ugotovil, da je organ naknadno, po izdaji izpodbijane odločbe, Zapisnik v delu označil kot tajen s stopnjo tajnosti INTERNO. Prav tako je pritožbi prosilca ugodil glede zahtevanih podatkov o nakupu psov v Revizijskem poročilu. IP je namreč ugotovil, da izjema varstva notranjega delovanja ni podana, in tudi če bi bila, bi bili podatki javni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ (poraba javnih sredstev). Pritožbo prosilca glede drugih zahtevanih dokumentov IRSO in NRS glede nakupa psov za potrebe Slovenske vojske v letih 2021 – 2025 pa je IP zavrnil iz istega razloga kot organ.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-450/2025/8

Datum: 3. 11. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ), prvega in tretjega odstavka 251. člena, prvega odstavka 252. člena ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …(v nadaljevanju: prosilec), z dne 25. 9. 2025, zoper odločbo MINISTRSTVA ZA OBRAMBO, Vojkova cesta 55, Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-37/2025-7 z dne 3. 9. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 25. 9. 2025 se v delu, ki se nanaša na Zapisnik Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo, št. 0610-18/2022-5 z dne 1. 9. 2022, in s tem dokumentom povezane dokumente, glede zahtevanih podatkov o nakupu psov za potrebe Slovenske vojske v letih 2021 – 2025, ugodi. Odločba MINISTRSTVA ZA OBRAMBO, št. 090-37/2025-7 z dne 3. 9. 2025, se v tem delu odpravi in se zadeva vrne organu v ponovno odločanje.

2.     Pritožbi prosilca z dne 25. 9. 2025 se v delu, ki se nanaša na Revizijsko poročilo Notranje revizijske službe o pregledu obvladovanja tveganj in skladnosti na področju ravnanja s psi v Vojaški zdravstveni enoti, št. 060-38/2023-10 z dne 2. 6. 2023, glede zahtevanih podatkov o nakupu psov za potrebe Slovenske vojske v letih 2021 – 2025, ugodi. Odločba MINISTRSTVA ZA OBRAMBO, št. 090-37/2025-7 z dne 3. 9. 2025, se v tem delu delno odpravi in se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v obliki fotokopij posredovati iz navedenega revizijskega poročila še naslednje podatke, in sicer:

-       podatke o znesku nakupa in višini odškodninskega zahtevka iz 6. točke revizijskega poročila na strani 5,

-       besedilo četrtega odstavka na strani 7, ki se začne z besedilom »Z DIIP je predvideno, …«,

-       besedilo zadnje alineje drugega odstavka na strani 8, ki se začne z besedo »DIIP«,

-       prekrito besedilo v drugem odstavku na strani 14,

-       prekrito besedo v tretjem odstavku na strani 14,

-       prekrite podatke o ponudniku v devetem odstavku na strani 14,

-       prekrite podatke o ponudniku v četrtem odstavku na strani 15,

-       prekrite podatke o ponudniku v zadnjem odstavku na strani 16,

-       prekrite podatke o odškodninskih zahtevkih ponudnikov v prvem odstavku na strani 17,

-       prekrite podatke o zneskih v tretjem odstavku na strani 17,

-       prekrita besedila zadnjih treh odstavkov na strani 17-18 točke 3. Revizijska razkritja.«.

3.     Pritožba prosilca z dne 25. 9. 2025 zoper odločbo MINISTRSTVA ZA OBRAMBO, št. 090-37/2025-7 z dne 3. 9. 2025, se v delu, ki se nanaša na druge zahtevane dokumente Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo in Notranje revizijske službe organa glede nakupa psov za potrebe Slovenske vojske v letih 2021 – 2025, zavrne.

4.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 16. 6. 2025 od organa, na podlagi določb ZDIJZ, zahteval dokumente v zvezi z nakupom psov za potrebe Slovenske vojske (v nadaljevanju: SV) v letih 2021 - 2025, zlasti v zvezi z nakupom v letu 2021 v okviru javnega naročila št. SV 344-3/2021, oziroma kakor koli drugače, in sicer:

- zapisnik Ministrstva za obrambo, Inšpektorata Republike Slovenije za obrambo (v nadaljevanju: IRSO), št. 0610-18/2022 z dne 1. 9. 2022, UP: MO-IRSO33-P-2, 43 strani, z vsemi morebitnimi prilogami ter vsemi s tem dokumentom povezanimi dokumenti;

- vsa druga poročila in ugotovitve IRSO v zvezi z nakupom psov za potrebe SV v letih 2021 - 2025, v kakršnikoli obliki in izdanih kadarkoli ter na kakršnikoli osnovi v zvezi s tem, vključno z vsemi morebitnimi prilogami ter vsemi s temi dokumenti povezanimi dokumenti,

- vsa poročila in ugotovitve Ministrstva za obrambo, Notranje revizijske službe (v nadaljevanju: NRS), v zvezi z nakupom psov za potrebe SV v letih 2021 - 2025, v kakršnikoli obliki in izdanih kadarkoli ter na kakršnikoli osnovi v zvezi s tem, vključno z vsemi morebitnimi prilogami ter vsemi s temi dokumenti povezanimi dokumenti.

Kot način seznanitve je navedel fizično in elektronsko obliko na navedena naslova.

(2) S sklepom št. 090-37/2025-4 z dne 14. 7. 2025 je organ podaljšal rok za odločanje za 30 delovnih dni.

(3) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-37/2025-7 z dne 3. 9. 2025 (v nadaljevanju: Izpodbijana odločba), s katero jo je delno zavrnil. Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je opravil pregled dokumentacije, ki se nanaša na predmet zahteve in v postopku reševanja zadeve preveril še, ali v zvezi s posredovanjem zahtevanih dokumentov obstaja kakšna zakonska omejitev, na podlagi katere se dostop do zahtevane dokumentacije zavrne. Upoštevaje pojem informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ in izjemo varstva notranjega delovanja organa, je organ tako ugotovil, da razpolaga z Zapisnikom IRSO št. 0610-18/2022-5 z dne 1. 9. 2022 (v nadaljevanju: Zapisnik), ki vsebuje določene podatke, katerih razkritje javnosti bi povzročilo pojav varnostnih tveganj s področja obrambe. Posamezne navedbe iz notranje organizacijskih standardov, pravilnikov, navodil, ukazov in sporočil po outlooku ter posledično ugotovitve inšpektorjev, kažejo na dejansko stanje v posameznih enotah SV, ki izvajajo varnostne naloge na objektih in okoliših posebnega pomena za obrambo, to je objektih SV in organa, te enote pa imajo v svoji sestavi po formaciji tudi vojaške pse in vodnike. Ker enote SV porabljajo del svojih zmogljivosti tudi za varovanje objektov SV in organa, bi razkritje takšnih podatkov in morebitne ugotovljene pomanjkljivosti, lahko pomembno vplivalo na zagotavljanje varnosti posameznih objektov in okolišev objektov posebnega pomena za obrambo ter tam shranjenih materialnih sredstev (tehničnih sredstev, orožja, oborožitvenih sistemov, streliva, minsko eksplozivnih sredstev, informacijskih sredstev, …), moštva in dokumentov. Poudaril je, da je iz Zapisnika mogoče dobiti podatke o posameznih obrambnih objektih, kapacitetah in načinu delovanja vojaških zmogljivosti in sredstev ter morebitnih šibkostih sistema varovanja, razkritje teh, v kombinaciji z drugimi podatki, pa bi lahko povzročilo ogrožanje obrambnih objektov in bi lahko imelo neposredne negativne posledice pri izvajanju nalog organa. Na ta način bi bila lahko ogrožena varnost premoženja in ogrožena življenja zaposlenih v SV in organa. V povezavi z navedenim je izpostavil Uredbo o določitvi obrambnih potreb (v nadaljevanju: Uredba), še posebej njen 11. člen. Nadalje je ugotovil, da razpolaga z zahtevanim Revizijskim poročilom Notranje revizijske službe, št. 060-38/2023-10 z dne 2. 6. 2023 (v nadaljevanju: Revizijsko poročilo), katerega sestavni del so revizijska razkritja, v zvezi s katerimi obstajajo zadržki za posredovanje prekritih podatkov neupravičenim osebam. Iz Revizijskega poročila je namreč mogoče izluščiti podatke o številu in namenu uporabe psov na področju obrambe, o njihovi usposobljenosti in usposobljenosti njihovih vodnikov. V SV so namreč vojaški službeni psi pomemben člen, saj s svojimi senzoričnimi in fizičnimi sposobnostmi zagotavljajo poveljstvom in enotam SV premičnost in preživetje z odkrivanjem eksplozivnih sredstev in drog, iskanjem žrtev nesreč in sledenjem oseb, prav tako pa jih lahko uporabljajo tudi za izvajanje sile v obrambne in napadalne namene. Tudi v Revizijskem poročilu je izpostavil, da posamezne navedbe iz notranje organizacijskih standardov, pravilnikov, navodil, ukazov in sporočil po outlooku ter posledično revizijskih razkritij kažejo na dejansko stanje v posameznih enotah SV, ki izvajajo naloge s psi. Navedene enote SV uporabljajo del svojih zmogljivosti tudi za varovanje objektov SV in organa, kar pomeni, da bi razkritje takšnih podatkov in morebitne ugotovljene pomanjkljivosti lahko pomembno vplivalo na zagotavljanje varnosti posameznih objektov in okolišev objektov posebnega pomena za obrambo ter tam shranjenih materialnih sredstev, moštva in dokumentov. Razkritje teh podatkov bi tako po navedbah organa, v kombinaciji z drugimi podatki, lahko povzročilo ogrožanje obrambnih objektov in bi lahko imelo neposredne negativne posledice pri izvajanju nalog organa in ministrstva, s tem bi bila lahko ogrožena varnost premoženja in ogrožena življenja zaposlenih v SV in organa. Organ pa je tudi v zvezi z Revizijskim poročilom izpostavil, da velja določba 11. člena Uredbe. Glede na navedeno bi po oceni organa razkritje teh podatkov nepoklicani osebi močno olajšalo izvedbo dejanj s škodljivimi posledicami, kar bi lahko posledično resno ogrozilo varnost države in s tem posledično operativno delovanje organa. Glede drugih zahtevanih dokumentov po drugi in tretji alineji zahteve pa je organ ugotovil, da z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, zato je zahtevo zavrnil.

(4) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 25. 9. 2025, ker meni, da je nepredložitev zahtevanih informacij javnega značaja v celotnem obsegu in nepredložitev zahtevanih informacij v celoti, neutemeljena in nezakonita, ter zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Poudaril je, da organ v odločbi obširno prepisuje določbe veljavne zakonodaje, glede dejansko izvedenega ugotovitvenega postopka, ki ga je organ dolžan izvesti skladno z ZUP, pa navaja le en stavek. Skladno z veljavnimi postopkovnimi in materialnimi določbami ZUP, ter tudi obširno prakso IP, je organ v skladu z načelom materialne resnice dolžan izvesti ustrezen ugotovitveni postopek o obstoju zahtevanih informacij, ter ga tudi ustrezno obrazložiti v svoji odločbi in izreku, česar organ po oceni prosilca ni naredil. Nadalje se je opredelil do trditve organa, da glede tematike v zvezi z nakupom službenih psov za potrebe SV v letih 2021 - 2025 v materializirani obliki obstajala le en zapisnik IRSO in en zapisnik NRS. Po oceni prosilca ta trditev organa ne zdrži realne presoje. Kot izhaja tudi iz predloženih podatkov, je organ v letu 2021 za potrebe nakupa službenih psov razpisal in vodil postopek javnega naročila, ter po predloženih podatkih nato vsaj še en javni razpis za potrebe nakupa službenih psov za zavezanca tudi v letih 2022/2023, pri čemer iz predloženih podatkov jasno izhaja izrazita dolgoletna potreba organa po službenih (vojaških) psih. Po oceni prosilca se organ prav tako neutemeljeno sklicuje na izjemo po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Pavšalno zatrjevanje razlogov s sklicem na zakonodajo brez konkretne opredelitve po oceni prosilca ne zadosti izpolnjevanju pogojev. Organ po njegovem mnenju tudi ni v ničemer določno opredelil, kako bi zahtevani podatki o posameznih ravnanjih organa v postopkih njegovega naročanja in javnega naročanja psov v letih 2021 – 2025, povzročilo zatrjevane motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa in domnevno ogrožalo državno varnost. Če bi sledili zatrjevanjem organa, da naj bi bili dokumenti sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem organa, pa bi dokumenti, da bi ustrezali vsem pogojem zahtevane izjeme, morali prestati tudi t.i. škodni test oziroma presojo, ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti zavezanca, kar v danem primeru po mnenju prosilca v ničemer ni izkazano. Dokazno breme je na strani organa, ki pa je torej po oceni prosilca v izpodbijani odločbi le pavšalno in mehanično navajal, da naj bi razkritje zahtevanih dokumentov v celotnem obsegu ogrozilo varnost organa. Posledično je bilo tudi v tem oziru po mnenju prosilca napačno ugotovljeno dejansko stanje, kršeno materialno pravo in bistvene določbe postopka. Prosilec pa se je na koncu opredelil tudi do navedb organa o tajnosti podatkov ter v zvezi s tem izpostavil ZTP in II. poglavje Uredbe o varovanju tajnih podatkov.

(5) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-37/2025-9 z dne 26. 9. 2025, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo prosilca z dne 16. 6. 2025, izpodbijano odločbo ter Revizijsko poročilo in Zapisnik, s prekritimi in neprekritimi podatki.

(6) Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP v prostorih organa pri IRSO in NRS, 22. in 27. 10. 2025, opravil ogled brez prisotnosti strank (in camera), na podlagi 11. člena ZInfP. Ogled brez prisotnosti strank pomeni procesno dejanje IP, da kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju podatka. Takšno delovanje narekuje tudi načelo materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. IP je na ogledu in camera vpogledal v bazi podatkov IRSO in NRS, organ pa je IP seznanil, da je označil del Zapisnika kot tajen v skladu z Zakonom o tajnih podatkih (v nadaljevanju: ZTP), kot to izhaja iz Ocene možnih škodljivih posledic št. 0610-18/2022-53 z dne 21. 10. 2025.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(7) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(8) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v njenem zavrnilnem delu, torej glede prekritja posameznih podatkov v Zapisniku in Revizijskem poročilu ter glede drugih zahtevanih dokumentov za leta 2021 - 2025.

(9) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno v obravnavanem primeru je:

- ali je organ utemeljeno zavrnil prosilcu dostop do posameznih zahtevanih podatkov na podlagi izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ; ter

 - ali je organ utemeljeno zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov za leta 2021 – 2025 iz razloga, da niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja.

(10) IP ob tem poudarja, da se zahteva in pritožba prosilca nanašata izključno na Zapisnik in z njim povezane dokumente ter na dokumente IRSO in NRS, povezane z nakupom psov za potrebe SV v letih 2021 – 2025. Upoštevaje navedeni obseg zahteve prosilca se tako tudi presoja IP osredotoča samo na te podatke, ki ustrezajo kriterijem prosilca. Organi prve stopnje in tudi IP so namreč dolžni odločati v okviru zahteve posameznega prosilca, kot to izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča Republike Slovenije.[1]

(11) V nadaljevanju se IP tako najprej opredeljuje do zahtevanega Zapisnika, dostop do katerega je organ prosilcu delno zavrnil.

Zapisnik

(12) IP ugotavlja, da je organ dostop do zahtevanega Zapisnika v delu zavrnil na podlagi izjeme notranjega delovanja, naknadno, to je po izdaji izpodbijane odločbe, pa je del podatkov iz Zapisnika označil kot tajne s stopnjo tajnosti INTERNO. Oceno možnih škodljivih posledic št. 0610-18/2022-53 z dne 21. 10. 2025 je organ predložil IP na ogledu in camera. IP tako v zvezi z Zapisnikom ugotavlja, da preizkusa izpodbijane odločbe v tem delu ne more opraviti:

- ker je organ določene podatke, ki jih je sprva opredelil pod izjemo varstva notranjega delovanja, naknadno, po izdaji odločbe, opredelil kot tajne po ZTP, in ker se organ zaradi naknadne opredelitve tajnih podatkov v Zapisniku do izjeme varstva tajnih podatkov po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ v izpodbijani odločbi sploh ni opredelil;

- da se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil do zahtevanih, z Zapisnikom povezanih, dokumentov, čeprav se prosilec v tem delu zahteve ni omejil samo na dokumente IRSO in NRS.

(13) Kadar organ druge stopnje ugotovi, da je v postopku prišlo do bistvenih kršitev pravil postopka, ali da je organ zmotno oziroma nepopolno ugotovil dejansko stanje, na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP dopolni postopek in odpravi omenjene pomanjkljivosti bodisi sam bodisi po organu prve stopnje ali pa po zaprošenem organu. Če organ druge stopnje spozna, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, na podlagi tretjega odstavka 251. člena ZUP odpravi odločbo prve stopnje s svojo odločbo in vrne zadevo organu prve stopnje v ponovni postopek. V takem primeru je organ druge stopnje dolžan s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora ravnati po tej odločbi. IP ocenjuje, da bo pomanjkljivosti postopka na prvi stopnji hitreje in bolj ekonomično odpravil organ prve stopnje, ki razpolaga z zahtevanimi dokumenti oziroma podatki in tudi podrobno pozna vsa relevantna dejstva.

(14) V skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP mora organ druge stopnje, kadar odpravi izpodbijano odločbo in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, s svojo odločbo opozoriti organ prve stopnje, glede česa je treba dopolniti postopek, organ prve stopnje pa mora vseskozi ravnati po tej odločbi in brez odlašanja, najpozneje pa v 30 dneh od prejema zadeve, izdati novo odločbo, zoper katero ima stranka pravico pritožbe.

(15) Organ je v skladu z načelom materialne resnice dolžan ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo (8. člen ZUP). Obliko, način izdaje in sestavne dele odločbe ureja ZUP v členih 210 do 218. V izreku odločbe se odloči o predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Izrek je najpomembnejši del odločbe, ker med vsemi sestavnimi deli edini pridobi status dokončnosti, pravnomočnosti in izvršljivosti. Po sodbi Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vrhovno sodišče) št. U 1549/93-5 postane pravnomočen le izrek odločbe in le-ta ima pravne učinke vse dotlej, dokler ni na zakonit način odločba odpravljena ali razveljavljena. Izrek mora biti kratek in določen (jasen oziroma nedvoumen). Če izrek ni jasen oziroma določen, ker se sklicuje le na skladnost z zakonom, pravice in obveznosti prosilca pa (ni)so natančneje razvidne samo iz obrazložitve, je odločba nezakonita. Namen določbe 214. člena ZUP, ki določa, kaj mora obsegati obrazložitev odločbe, pa je med drugim omogočiti preizkus odločbe v pritožbenem postopku. Obrazložitev je nujna zlasti zato, da stranka lahko uveljavi pravna sredstva in da pritožbeni oziroma pristojni organ lahko preveri zakonitost in pravilnost izpodbijane rešitve. Šele obrazložitev namreč pojasni, zakaj je organ odločil, kot sledi iz izreka.

(16) V ponovljenem postopku bo moral organ opraviti ponovno presojo Zapisnika in določno navesti, v katerem delu Zapisnika je podana izjema varstva tajnih podatkov in v katerem izjema varstva notranjega delovanja, oziroma katera druga izjema od dostopa po 5.a ali prvemu odstavku 6. člena ZDIJZ, ter se opredeliti tudi do izjem od izjem po tretjem odstavku 6. člena ZDIJZ. Organ pa bo moral izvesti tudi ugotovitveni postopek v zvezi z dokumenti, ki so povezani s tem Zapisnikom, torej ugotoviti, kateri dokumenti so to in nato tudi zanje opraviti presojo, ali velja katera od izjem po 5.a ali prvemu odstavku 6. člena ZDIJZ ter se opredeliti do tretjega odstavku 6. člena ZDIJZ. Ob tem IP pripominja, da je organ pri presoji vezan na predmet zahteve prosilca, ki se nanaša na nakup psov za potrebe SV v letih 2021 – 2025. Organ mora nato presoditi še, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa v skladu z določbami 7. člena ZDIJZ in 19. člena Uredbe ter natančno in določno opredeliti, v katerem delu se posamezen dokument prekrije in na podlagi katere konkretne izjeme od prostega dostopa. Na podlagi tako izvedenega ugotovitvenega postopka bo organ lahko določno opredelil izrek odločbe (213. člen ZUP). V izreku odločbe morajo biti namreč jasno navedeni dokumenti, ki so predmet presoje, in navedba, v katerem delu se prekrijejo informacije, ki predstavljajo izjemo od prostega dostopa po ZDIJZ (npr. v dokumentu št. … se prekrije ime in priimek posameznik ipd.). Takšen izrek omogoča določljivost in izvršljivost, ki zadosti zakonskim normam in pravni varnosti, do katere je prosilec upravičen. Ker postane pravnomočen oziroma dokončen in izvršljiv le izrek, mora biti ta jasen, razumljiv in določen.

(17) V izreku je treba navesti tudi obliko, v kateri bo prosilcu posredovana zahtevana informacija javnega značaja. Način seznanitve je obvezna sestavine zahteve, ki jih sicer določa 17. člen ZDIJZ. Ob tem pa IP pripominja, da ima prosilec, na podlagi 17. člena ZDIJZ, sam pravico določiti, na kakšen način se želi seznaniti z zahtevano informacijo, edino omejitev predstavlja določba drugega odstavka 25. člena ZDIJZ, po kateri lahko prosilec dobi samo vpogled v informacijo, ki je zavarovana skladno z zakonom, ki ureja avtorsko pravico (pri čemer v obravnavanem primeru ne gre za take vrste dokumentov). Ob tem IP dodaja, da iz 5. člena ZDIJZ izhaja pravica prosilca, da izbere način seznanitve z zahtevanimi informacijami, pri čemer loči med vpogledom, prepisom, fotokopijo ali elektronskim zapisom, torej med dokumentom v fizični in elektronski obliki, pri čemer je namen ZDIJZ dosežen, če je prosilcu zahtevana informacija posredovana v eni od oblik, fizični ali elektronski.

(18) V zvezi z izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ pa IP poudarja, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene, oziroma klasificirane kot tajne na podlagi ZTP. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja, in sicer javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. člen ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala, oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države. Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. člen ZTP). Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. člen ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. člen ZTP).

(19) IP opozarja še na določbo 44. člen ZUP, v skladu s katero mora organ ves čas med postopkom po uradni dolžnosti skrbeti za to, da so v postopku udeleženi vsi, na katerih pravice ali pravne koristi, bi lahko vplivala odločitev organa in jim omogočiti udeležbo v postopku. Če je predmet odločanja dostop do podatkov, za katere je z zakonom določeno, da so javni, pa je stranka postopka samo prosilec (a26.a člen ZDIJZ).

(20) V nadaljevanju se IP opredeljuje še do zahtevanega Revizijskega poročila, dostop do katerega je organ prav tako prosilcu omogočil le v delu.

Izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(21) Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, in

- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).

(22) Z obravnavano izjemo, ki jo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Gre za situacije, ko razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti. Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

(23) Večina držav na različne načine varuje interna mnenja, nasvete, izmenjavo pogledov, ki se dogajajo med pripravo odločitev, dopušča pa razkritje podatkov o dejstvih iz takšnih dokumentov. V ameriškem pravu je razlika med »facts« in »opinions« utemeljena z argumentom, da namen varstva notranjega delovanja organov ni v tem, da bi javnosti preprečevali dostop do golih dejstev oziroma faktičnih podatkov o delu organov. Namen te izjeme je varovati proces notranjega razmišljanja in oblikovanja mnenj, zato je poudarek na drugem elementu (»opinions«). Objava podatkov o dejstvih namreč ne vpliva na uradnikovo svobodo »kreativnega« razmišljanja znotraj organa, medtem ko objava podatka o mnenju lahko zaviralno vpliva na proces razmišljanja uradnikov.[2] Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti. Smiselno enako pa izhaja tudi iz slovenske upravno sodne prakse.[3]

(24) IP po pregledu Revizijskega poročila ugotavlja:

- Organ je dostop do večjega dela podatkov iz Revizijskega poročila, ki se nanašajo na nakup oziroma naročilo psov v letih 2021 – 2025, prosilcu omogočil, zato se je IP osredotočil še na preostali prekriti del, o dostopu do katerega je IP odločil v 2. točki izreka te odločbe. Da se presoja IP v obravnavanem primeru dejansko osredotoča na del zahtevanih podatkov o nakupu psov, lahko deloma prepozna prosilec že po drugih podatkih, dostop do katerih mu je v teh delih organ že omogočil, pa tudi po naslovih točk.

- Zadevni podatki se po mnenju IP ne nanašajo na notranje delovanje organa, saj iz njih ne izhaja njegova notranja politika niti način njegovega notranjega delovanja. Pri teh podatkih gre namreč za podatke o postopkih naročila psov v letu 2021 na podlagi povabil k oddaji ponudbe trem ponudnikom, v povezavi z relevantnimi pravnimi podlagami, in zvezi s tem za podatke postopanja in odločanja v tem postopku naročila psov. Gre torej za podatke o postopanju in odločanju javnih uslužbencev v razmerju do zunanjih oseb, ponudnikov psov, (ne)spoštovanju relevantnih predpisov v zvezi z naročilom psov ter posledično tudi gospodarnosti ravnanja in odločanja javnih uslužbencev v zvezi s porabo javnih sredstev. Ti podatki nedvomno ne razkrivajo skupnega števila in namenov uporabe psov na področju obrambe, ne njihove usposobljenosti in usposobljenosti njihovih vodnikov, pa tudi ne dejanskega stanja v posameznih enotah SV, ki izvajajo naloge s psi. Iz zadevnih podatkov tako nedvomno ni mogoče razbrati podatkov o načinu delovanja vojaških zmogljivosti in sredstev ter morebitnih šibkostih sistema varovanja, objektov varovanja ipd. Tako IP meni tudi za manjši del prekritih podatkov, ki se nanašajo na kasnejše postopanje organa v zvezi z nakupom (naročilom) psov v letih 2022-2023.

- Zadevni podatki, za katere je IP v 2. točki izreka te odločbe, naložil organu, da jih posreduje prosilcu, tako po mnenju IP ne izpolnjujejo že prvega pogoja za obstoj izjeme notranjega delovanja organa. In čeprav IP ugotavlja, da ni izpolnjen že prvi pogoj za obstoj izjeme notranjega delovanja, izpolnjena pa morata biti hkrati oba pogoja iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, IP dodaja, da zadevni podatki v zvezi s temi konkretni naročili psov v letih 2021 – 2023 nedvomno ne morejo ogrožati obrambnih objektov, kar bi sicer lahko imelo negativne posledice pri izvajanju nalog organa ter bi lahko bila ogrožena varnost premoženja in ogrožena življenja zaposlenih. Poleg tega je organ opredelil škodo na splošno za vse prekrite podatke, ki so po svoji vsebini različni, med tem, ko IP meni, da ta opredelitev škode ne more veljati tudi za podatke, za katere je IP odločil, da so prosto dostopni. IP namreč ne more pritrditi organu, da bi zadevni podatki v zvezi s konkretnimi naročili psov, podatki o postopanju in odločanju javnih uslužbencev pri tem, zneskih v zvezi s tem naročilom in ne nazadnje tudi enem od ponudnikov, vsi pa vezani na pretekla naročila psov v letih 2021 - 2023, imeli neposredne negativne posledice pri izvajanju nalog organa, s tem pa bi bila lahko ogrožena varnost premoženja, življenja in lahko bi bil okrnjen ugled organa. In kot že navedeno, organ teh navedb o škodi ni konkretno utemeljil v povezavi s temi konkretnimi podatki o naročilih psov v letih 2021 – 2023, ampak pavšalno za vse prekrite podatke, in zato po oceni IP ni zadostil dokaznemu bremenu pri utemeljitvi izjeme od prostega dostopa.

(25) Na podlagi navedenega IP zaključuje, da pri podatkih, o dostopu do katerih je IP odločil v 2. točki izreka te odločbe, izjema notranjega delovanja organa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni podana, zato je IP naložil organu, da jih posreduje prosilcu.

(26) Ne glede na to, da izjema varstva notranjega delovanja organa v obravnavanem primeru ni podana, pa IP poudarja, da bi bilo treba tudi v primeru, če bi bila podana, podatke razkriti tudi  z vidika izjeme od izjem, in sicer 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu s to določbo se namreč, ne glede na izjeme iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o porabi javnih sredstev. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče) in Vrhovnega sodišča. Pojem porabe (javnih sredstev) je potrebno razlagati širše, kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje s premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[4] Poraba javnih sredstev namreč ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi.[5] Iz sodbe Upravnega sodišča št. III U 121/2017 z dne 12. 10. 2017 tako med drugim izhaja, citirano: »Sodišče taki razlagi sledi, glede na ugotovitve v prejšnjem odstavku pa tudi meni, da podatki v zvezi s "porabo javnih sredstev" niso le podatki o višini in prejemkih teh sredstev, pač pa tudi podatki, ki so vezani na odločanje o sredstvih. In upoštevaje navedeno IP meni, da bi bili zadevni podatki, o dostopu do katerih je IP odločil v 2. točki izreka te odločbe, in so povezani s postopanjem in odločanjem javnih uslužbencev pri naročilu psov v letih 2021 - 2023, javni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej v primeru, da bi bila izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podana. Gre za podatke, ki kažejo na gospodarnost, učinkovitost in uspešnost dela organa pri odločanju o porabi javnih sredstev, podatki takšne narave pa nedvomno morajo biti podvrženi transparentnosti. To velja še posebej v primeru, ko so bile ugotovljene nepravilnosti, pomanjkljivosti, …, in to z več vidikov (netransparentno voden postopek naročila za nakup psov, …), ter vložen celo odškodninski zahtevek na sodišču.

(27) IP ugotavlja, da zadevni podatki obsegajo tudi podatke o kratici imena in priimku enega od dveh ponudnikov, ki sta se pozivom odzvala. Ker vzreja psov sodi med dejavnosti 01.4 Živinoreja oziroma 01.480 Reja drugih živali, IP ugotavlja, da v tem delu ne gre za varovane osebne podatke, ki se nanašajo na fizično osebo. IP je namreč v svojih odločbah, pa tudi mnenjih[6], že večkrat zapisal, da podatki fizičnih oseb, ki se nanašajo na opravljanje pridobitne dejavnosti, ne sodijo med osebne podatke, varovane po Splošni uredbi o varstvu podatkov[7] in Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). V skladu z ustavno sodno prakso (odločba št. U-I-84/03 in št. U-I-298/04) nimajo narave varovanih osebnih podatkov tisti podatki, ki so v zvezi z opravljanjem dejavnosti poslovnega subjekta (ustavno sodišče se je v teh zadevah opredelilo do osebnih podatkov samostojnih podjetnikov).

(28) Drugih izjem od prostega dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ.

Delni dostop

(29) Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). Konkretneje ureja t.i. delni dostop 19. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

(30) IP ugotavlja, da je delni dostop v obravnavanem primeru mogoč, kot je to dejansko ugotovil že organ, ko je omogočil prosilcu delni dostop do Revizijskega poročila. Organ je tako dolžan posredovati prosilcu še določene podatke v zvezi z naročilom psov, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(31) Ker je organ dostop do drugih zahtevanih poročil in ugotovitev IRSO in NRS v zvezi z nakupom psov za potrebe SV v letih 2021 – 2025 zavrnil iz razloga, da z njimi ne razpolaga v materializirani obliki, se IP v nadaljevanju opredeljuje še do obstoja teh informacij in s tem v povezavi do pojma informacije javnega značaja.

Informacija javnega značaja

(32) Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(33) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov, vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov. Torej niti prosilci niti IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga.

(34) IP v zvezi z drugimi zahtevanimi ugotovitvami in poročili IRSO in NRS po opravljenih ogledih in camera ugotavlja naslednje:

- Iskanje v bazi podatkov IRSO in NRS s ključnimi besedami »nakup p« in »nakup ps« ne da zadetkov, ki bi se nanašali na predmet zahteve prosilca, niti v samih zadevah št. 0610-18/2022 in št. 060-38/2023.

- Drugi dokumenti v zadevah št. 0610-18/2022-5 in št. 060-38/2023-10, razen Zapisnika in Revizijskega poročila, se praviloma nanašajo na odpravo pomanjkljivosti in nepravilnosti, na katere je opozoril IRSO, ter na realizacijo priporočil NRS, ki pa niso povezani z zahtevanimi podatki o nakupu psov. Že iz namena inšpekcijskega nadzora v uvodu in opozoril na koncu Zapisnika ter predmeta in cilja revizije iz Revizijskega poročila, pa tudi naslovov točk in njihove vsebine v teh dveh dokumentih, s katerimi je prosilec delno že seznanjen, izhaja, da dokumenta nista vezana samo na presojo nakupov oziroma naročil psov, ampak je tej vsebini namenjen manjši del dokumentov.

- IRSO je nadzor, kot izhaja iz Zapisnika, opravil v Generalštabu SV, notranja revizorka organa pa je imela dostop do posameznih dokumentov v elektronski obliki za potrebe zadevne revizije in toliko časa, kolikor je bilo to potrebno za izvedbo te revizije.

(35) Upoštevaje navedeno IP sledi odločitvi organa, da zahtevo prosilca v tem delu zavrne, ker IRSO in NRS z drugimi zahtevanimi dokumenti v zvezi z nakupom psov v letih 2021 – 2025, razen Zapisnika in Revizijskega poročila, o dostopu do katerih je organ odločil z izpodbijano odločbo, v svojih bazah podatkov ne razpolaga v materializirani obliki. IP ob tem ponovno poudarja, da je prosilec zahtevo opredelil na področji dela IRSO in NRS za obdobje 2021 – 2025, zato je tudi IP vpogledal v bazi podatkov IRSO in NRS v tem obsegu.

(36) IP ob navedenem poudarja še, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusita tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi v času vložitve zahteve ni razpolagal v materializirani obliki, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ob tem IP poudarja še, da v pritožbenem postopku po določbah ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma v ugotavljanje, ali bi moral razpolagati z določenimi informacijami. V postopku dostopa do informacij javnega značaja se lahko presoja (le) vprašanje, ali organ dejansko razpolaga z dokumenti, ki so predmet zahteve, in ali ti predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja.

Sklepno

(37) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag:                   

- ugodil pritožbi prosilca v delu, ki se nanaša na Zapisnik in z njim povezane dokumente, v zvezi z nakupi psov za potrebe SV v letih 2021 - 2025, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, ter izpodbijano odločbo organa v tem delu, na podlagi prvega in tretjega odstavka 251. člena ZDIJZ, odpravil in zadevo vrnil organu v ponovni postopek, v katerem bo moral organ pri ponovnem odločanju pravilno ugotoviti dejansko stanje, pri tem pa upoštevati predmet zahteve prosilca ter določbe ZDIJZ in ZUP, sodno prakso in napotila IP;

- ugodil pritožbi prosilca v delu v Revizijskega poročila, ki se nanaša na podatke v zvezi z nakupi psov za potrebe SV v letih 2021 – 2025, in izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZDIJZ, v tem delu delno odpravil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe;

- zavrnil pritožbo prosilca v delu, ki se nanaša na druga zahtevana poročila in ugotovitve IRSO in NRS v zvezi z nakupi psov v letih 2021 – 2025, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.

(38) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (4. točka izreka te odločbe).

(39) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper 1. točko te odločbe ni dovoljena pritožba, niti upravni spor. 

Zoper 2. in 3. točko te odločbe ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke

[1] Npr. sodbe Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 (točka 19) in št. I U 817/2015-7 z dne 10.12 2015.

[2] Več o tem Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja s pravom EU in primerjalno-pravno prakso, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, Ljubljana 2005 - Komentar ZDIJZ, str. 133 in nasl.).

[3] Npr. sodba Upravnega sodišča št. I U 1594/2016-15 z dne 28. 11. 2018 (15. točka obrazložitve).

[4] Npr. sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016.                                              

[5] Tako tudi odločba Ustavnega sodišča št. U-I-52/16-17 z dne 12. 1. 2017 (opomba št. 37), sodba Vrhovnega sodišča št. X Ips 318/2010 z dne 6. 7. 2011 ter sodbi Upravnega sodišča št. III U 121/2017 (30. točka) in št. I U 1544/2018-51.

[6] Po stališču IP je med poslovne subjekte v širšem smislu mogoče šteti tudi druge subjekte, ki v Republiki Sloveniji opravljajo dejavnost. Takšno stališče je IP zavzel tudi v mnenju št. 0712-1/2016/55, z dne 11. 1. 2016 glede podatkov o čebelarjih, v mnenju št. 0712-1/2016/456, z dne 23. 2. 2016 glede podatkov o vinarjih, ki so v zvezi z opravljanjem njihove dejavnosti ter v mnenju 0712-1/2016/1732 z dne 30. 8. 2016 glede podatkov v zvezi s prodanimi količinami mleka. Tako tudi mnenji IP npr. št. 07120-1/2020/249 z dne 25. 2. 2020 in št. 07120-1/2020/522 z dne 25. 9. 2020.

[7] UREDBA (EU) 2016/679 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.