prosilec - Ministrstvo za obrambo

POVZETEK:

Organ je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih potrdil na podlagi izjeme varstva notranjega delovanja organa. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da sta izpolnjena kumulativno oba pogoja, ki morata biti izpolnjena po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, da lahko govorimo o izjemi varstva notranjega delovanja organa. IP je posledično odločil, da se osebni podatki o posameznikih, ki so jim bila zahtevana potrdila izdana, ker so od 17. 5. 1990 do 18. 7. 1991 izvajali obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist Republike Slovenije, ne razkrijejo. V delu zahteve pa je IP ugotovil, da prosilec nima pravovarstvenega interesa, ker z zahtevanim potrdilom že razpolaga. IP je torej pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-412/2025/6

Datum: 9. 10. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ), ter 129. člena v povezavi s prvim odstavkom 246. člena ZUP in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 4. 8. 2025, zoper drugo delno odločbo MINISTRSTVA ZA OBRAMBO, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-66/2024-28 z dne 17. 7. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 4. 8. 2025 zoper drugo delno odločbo MINISTRSTVA ZA OBRAMBO, št. 090-66/2024-28 z dne 17. 7. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 5. 12. 2024 od organa zahteval:

- vpogled v celotno arhivsko gradivo Obveščevalno varnostne službe organa (v nadaljevanju: OVS) – najmanj 13 škatel (ki se nahaja pri OVS) za leti 1990 in 1991, ki je bilo določeno za arhivsko gradivo z dopisom Arhiva Republike Slovenije št. 62510-20/2006/4 z dne 20. 11. 2007, še posebej škatli z arhivskim gradivom št. 12 in 13, v katerih se nahajajo dokumenti nekdanjih zunanjih sodelavcev iz JLA (aktivnih vojaških oseb JLA), ki so v obdobju 1990/1991 na pobudo takratnega Sektorja za varnostne zadeve Republike Slovenije za potrebe procesa osamosvajanja Republike Slovenije izvajali obveščevalne, varnostne in vojaške naloge v korist Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS) do 18. 7. 1991;

- fotokopije predhodno navedenih in na vpogledu izbranih dokumentov;

- fotokopije dokumentov – zahtevkov in potrdil OVS in organa nekdanjim tajnim sodelavcem iz JLA iz leta 1990/1992 za uveljavljanje pravic po šestem odstavku 2.a člena Zakona o vojnih veteranih (v nadaljevanju: ZVV), za takratne tajne sodelavce iz JLA 1990/1991.

(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-66/2024-3 z dne 7. 1. 2025, s katero jo je zavrnil. Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 13. 1. 2025, o kateri je IP odločil z odločbo št. 090-20/2025/6 z dne 19. 2. 2025. IP je pritožbi prosilca z dne 13. 1. 2025 ugodil, odločbo organa št. 090-66/2024-3 z dne 7. 1. 2025 odpravil ter zadevo vrnil organu v ponovni postopek. IP je organ, v skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP, opozoril glede česa je treba dopolniti postopek, med drugim je moral organ najprej s prosilcem razjasniti, katere konkretne informacije iz zadevnega arhivskega gradiva želi pridobiti.

(3) S pozivom št. 090-66/2024-13 z dne 25. 2. 2025 je organ pozval prosilca, da zahtevo dopolni tako, da posreduje organu konkretnejši opis informacije, s katero se želite seznaniti, upoštevaje določbo 17. člena ZDIJZ in napotila IP iz odločbe št. 090-20/2025/6          z dne 19. 2. 2025.

(4) Prosilec je z odgovorom z dne 27. 2. 2025 zahtevo opredelil na naslednji način, citirano:

»1. Zahtevam vpogled in posredovanje v pisni obliki izbrane dokumente na vpogledu za vsa obveščevalna, protiobveščevalna, varnostna, vojaška poročila s podatki o JLA, ki so jih Sektorju za varnost RSLO in kasneje Varnostnemu organu ministrstva za obrambo (VOMO) – od junija 1991 naprej posredovali zunanji sodelavci iz JLA (aktivne vojaške osebe JLA), ki … v obdobju 1990/1991 na pobudo takratnega Sektorja za varnostne zadeve RSLO Republike Slovenije za potrebe procesa osamosvajanja Republike Slovenije izvajali obveščevalne, varnostne in vojaške naloge v korist Slovenije od 17. 5. 1990 do 18. 7. 1991, in ki … bili tudi javno navedeni kot tajni sodelavci sektorja za varnost RSLO s psevdonimi kot so navedeni v knjigi …

2. Vsi dokumenti, analize, poročila, uradni zaznamki o JLA, o varnostnem stanju v Sloveniji in v Jugoslaviji, o stanju v TO RS in v upravnih organih za obrambo RS, ki so jih za leto 1990 in 1991 v Sektorju za varnost RSLO in po juniju 1991 VOMO napisali in podpisali tedanji uslužbenci Sektorja za varnost RSLO (… in drugi), od junija 1991 naprej pa še ….

3. Vsi dokumenti, analize, poročila, uradni zaznamki o JLA, o varnostnih dogodkih in stanju v zvezi s pripadniki TO, enotami, štabi, poveljstvi TO in upravnih organov za ljudsko obrambo v Sloveniji, ki so bili Sektorju za varnost RSLO in kasneje VOMO posredovani s strani organov za varnost v štabih, poveljstvih in enot TO Republike Slovenije.

4. Vsa varnostna, obveščevalna in vojaška poročila, analize in dokumenti o stanju in dogodkih v JLA, njenih pripadnikov, orožju, opremi ter pripadnikov, orožju, opremi TO Republike Slovenije, o vseh dogodkih med in po vojni 1991, in vsa poročila, analize o tem, ki so bila iz Sektorja za varnost RSLO in kasneje iz VOMO v letu 1990 in 1991 posredovani ministru za obrambo in drugim državnim organom Republike Slovenije.

5. Pod 3. točko mojega zahtevka po ZDIJZ z dne 6.12.2024:  POSREDUJTE mi kopije v papirni obliki kopije dokumentov - zahtevkov in potrdil OVS in MORS nekdanjih tajnih sodelavcev iz JLA iz leta 1990/1991 za uveljavljanje pravic po 6. odstavku 2. a člena Zakona o vojnih veteranih, za … tajne sodelavce iz JLA 1990/1991 (»(6)Vojni veteran je tudi pripadnik bivše Jugoslovanske ljudske armade (v nadaljevanju: JLA), ki je po nalogu pristojnih organov Republike Slovenije od 17. 5. 1990 do 18. 7. 1991 izvajal vojaške, obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist Republike Slovenije.«)., dopolnjujem še s konkretnejšim navajanjem imen in priimkov nekdanjih tajnih sodelavcev Sektorja za varnost RSLO (… in drugi), ki … od OVS MORS in MORS zahtevali ta potrdila, da … po nalogu pristojnih organov Republike Slovenije od 17. 5. 1990 do 18. 7. 1991 izvajali vojaške, obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist Republike Slovenije. V prilogi vam pošiljam kopijo tega potrdila iz OVS MORS ….«.

(5) Organ je o zahtevi prosilca izdal delno odločbo št. 090-66/2024-16 z dne 14. 3. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil v 1., 2. in 4. točki, pri čemer je odločil, da bo dostopu do 3. in 5. točke zahteve naknadno. Zoper to odločbo je prosilec podal pritožbo, o kateri je IP odločil z odločbo št. 090-137/2025/6 z dne 27. 5. 2025.

(6) O zahtevi prosilca za posredovanje fotokopij dokumentov, torej zahtevkov in potrdil OVS in organa nekdanjim tajnim sodelavcem iz JLA iz leta 1990/1992 za uveljavljanje pravic po šestem odstavku 2.a člena ZVV, za takratne tajne sodelavce iz JLA 1990/1991, je organ izdal delno odločbo št. 090-66/2024-28 z dne 17. 7. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil v celoti. Organ je v postopku reševanja zadeve preveril, ali v zvezi s posredovanjem zahtevanih dokumentov obstaja kakšna zakonska omejitev oziroma zadržek, na podlagi katerega se dostop do zahtevane dokumentacije lahko zavrne. V nadaljevanju je organ tako izpostavil 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki jo je tudi utemeljil. Navedel je, da zahtevani dokumenti, ki so našteti v prvi točki izreka izpodbijane odločbe, vsebujejo osebne podatke nekdanjih pripadnikov JLA, ki so v obdobju od 17. 5. 1990 do 18. 7. 1991 izvajali vojaške, obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist Republike Slovenije. Njihovo razkritje bi v povzročilo motnje pri delovanju in predvsem motnje v dejavnosti OVS, zato skladno z 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ predstavljajo izjemo od prostega dostopa. Razkritje njihove identitete bi po navedbah organa predstavljalo nesprejemljivo tveganje za organ, za varnost in interese Republike Slovenije, s tem bi se hudo ogrozila uspešnost bodočega izvajanja oziroma sposobnost učinkovitega izvajanja nalog OVS, kar bi vplivalo na verodostojnost ter zanesljivost službe. Prav tako bi razkritje osebnih podatkov omenjenih pripadnikov lahko tudi v današnjem času škodovalo in ogrozilo njihovo varnost in povečalo izpostavljenost teh oseb ter njihovih svojcev. Zavedati se je po mnenju organa treba, da so omenjene osebe v času pred in med osamosvojitvijo kot pripadniki JLA, ne glede na njihovo pripadnost JLA, izvajali navedene naloge v korist Republike Slovenije. Ob navedenem je poudaril, da so konkretne osebe, na katere se nanašajo dokumenti, ki so predmet zahteve, pridobile status vojnega veterana na podlagi 2.a člena ZVV zaradi tega, ker so izvajale vojaške, obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist Republike Slovenije, ne pa zaradi tega, ker naj bi bile tajni sodelavci OVS. Organ za konkretne osebe, ki jih je prosilec navedel v zahtevi, ne more niti potrditi niti ovreči trditve, da so bile tajni sodelavci organa, organ identifikacije tajnih sodelavcev namreč nima. To vedo zgolj osebe, ki so opravljale takšne naloge, pri organu pa so te osebe delovale pod psevdonimi in ne osebnimi imeni. Če pa prosilec razpolaga s temi podatki, to vsekakor niso javni podatki, so podatki, vezani na naloge in notranje delovanje OVS, ki ima v skladu z Zakonom o obrambi posebej določena področja delovanja in pooblastila, med katere sodijo tudi posebne oblike pridobivanja podatkov določenih oseb. Če bi organ prosilcu posredoval zahtevane dokumente, bi bile konkretne osebe, ki so v preteklosti izvajale vojaške, obveščevalne in protiobveščevalne naloge v javnosti določljive, to pa je nasprotje od bistva tajnega delovanja. Gre namreč za podatke, ki niso splošno znani in dostopni neki širši javnosti, ravno nasprotno, so podatki, s katerimi je seznanjen le ozek krog ljudi in se zato zanje zahteva najvišja raven zaščite. Gre za obveščevalno in varnostno dejavnost organa, ki deluje znotraj sistema nacionalne varnosti za izvajanje ukrepov, s katerimi se zagotavlja nacionalna varnost Republike Slovenije. Podatki, za katere zaproša prosilec, so po oceni organa glede na navedeno pomembni za notranje delovanje organa in bi njihovo posredovanje lahko povzročilo motnjo pri delovanju oziroma dejavnosti organa ne samo v sedanjosti, pač pa tudi v bodoče, posledično pa bi to povzročilo tudi motnjo pri zagotavljanju notranje varnosti države. Skladno z navedenim je organ zaključil, da se prosilcu ne odobri dostopa do zahtevanih dokumentov. Podatki v zaprošenih dokumentih namreč po mnenju organa niso javni in se jih po oceni organa ne sme posredovati javnosti. Razkritje podatkov iz dokumentov bi po njegovi oceni povzročilo motnje pri delovanju oziroma motnjo v zagotavljanju varnosti države.

(7) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo organa vložil pritožbo z dne 4. 8. 2025, ker meni, da je organ z izpodbijano odločbo ponovno grobo kršil ZDIJZ in ZUP. Navedel je, da je organ šele na njegovo pritožbo zaradi molka organa z dne 18. 6. 2025 odločil o dostopu do zahtevanih dokumentov, ki jih je zahteval že z zahtevo z dne 6. 12. 2024. Organ torej v upravnem postopku ni odločil v zakonskem roku 30 dni. Nadalje je navedel, da je organ njegovo zahtevo zavrnil protizakonito in mu tako ni omogočil dostopa do štiriintridesetih dokumentov, katere je zahteval v 3. točki zahteve z dne 6. 12. 2024. Ta potrdila je OVS oziroma organ, na zahtevo upravičencev za potrebe uveljavljanja statusa vojnega veterana po 2. a členu ZVV, izročil vsakemu upravičencu, ki jih je zahteval in bil do teh potrdil upravičen za potrebe vodenja upravnega postopka na upravnih enotah za pridobitev statusa vojnega veterana po ZVV. Vsi zadevni dokumenti se nanašajo izključno na zahtevo upravičencev, nekdanjih pripadnikov JLA, da izpolnjujejo zakonske pogoje za pridobitev statusa vojnega veterana po 2. a členu ZVV. Na peti strani izpodbijane odločbe organ pojasnjuje zavrnilno odločbo z navedbami, da zahtevani dokumenti vsebujejo osebne podatke nekdanjih pripadnikov JLA, čeprav gre samo za potrdila OVS (MORS), ki so bila izdana na zahtevo upravičencev (nekdanjih pripadnikov JLA), izključno samo za izvajanje javnega upravnega postopka po ZUP na upravnih enotah, za uveljavljanje pravic do statusa vojnega veterana po 2. a členu ZVV. Prosilec je nato v nadaljevanju navedel, da nobeno od navedenih potrdil, ni označeno z nobeno stopnjo tajnosti, ker ti dokumenti ne vsebujejo nobenega tajnega podatka in so zaradi tega vsa ta potrdila javno dostopna, saj gre po ZDIJZ za informacije javnega značaja, katerim dostop ni omejen po nobeni točki na podlagi ZDIJZ oziroma Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2). Po njegovem mnenju gre v vseh primerih za javne uslužbence, prav tako pa se na zahtevanih dokumentih lahko anonimizira vse osebne podatke (datum rojstva in naslov bivanja), razen imena in priimka tistega, na katerega se potrdilo nanaša. Še posebej izpostavlja, da je protizakonita, nestrokovna, nemoralna trditev in argumentacija organa, da so izdana potrdila nekdanjim pripadnikom JLA (34 dokumentov), o izpolnjevanju pogojev iz 2. a člena ZVV za pridobitev statusa vojnega veterana ZVV, »motnja pri delovanju in predvsem motnja v dejavnosti OVS«, čeprav se nobeno od teh potrdil o izpolnjevanju pogojev za pridobitev statusa vojnega veterana po 2. a členu ZVV (ki je prav tako javen), ne nanaša na nobenega »tajnega sodelavca OVS« (tako ves čas trdi OVS), in so ta potrdila javna kot so javni vsi upravni postopki na upravnih enotah po državi, v katerih so upravičenci, torej nekdanji pripadniki JLA, pridobivali in pridobili status vojnega veterana po ZVV. Po ZUP in po ZVV noben upravni postopek po ZUP in po ZVV na upravni enoti po državi ni bil in ni tajen postopek, vsaj lahko vsak državljan tudi sodeluje v navedenih upravnih postopkih kot stranski udeleženec po 43. členu ZUP. Po navedbah prosilca gre namreč na podlagi 4. člena ZUP za javnopravno zadevo, ki ne more biti tajna, in po ZDIJZ predstavljajo vse javnopravne zadeve v celoti informacije javnega značaja, ki so prosto dostopne. Organ zatrjuje, da nekdanji pripadniki JLA, katerim je OVS na njihovo zahtevo izdal potrdila za uveljavitev statusa vojnega veterana po ZVV, nikdar niso bili tajni sodelavci OVS, zato ta potrdila tudi nimajo nobene stopnje tajnosti, kot tudi ni bil tajen postopek po ZUP za pridobitev teh potrdil in kot tudi ni bil in ni tajen noben konkreten upravni postopek na upravni enoti. Na podlagi vseh navedb je tako zahteval, da mu organ v tem upravnem postopku po ZUP, takoj posreduje zahtevane dokumente, ki jih je navedel v 1. točki izpodbijane odločbe, tudi njegovo potrdilo z dne 1. 12. 2006.

(8) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-66/2024-31 z dne 8. 9. 2025, poslal v odločanje IP.

(9) Na poziv IP, št. 090-412/2025/2 z dne 9. 9. 2025, je organ, še isti dan, posredoval IP še izpodbijano odločbo. Na dodaten poziv IP, št. 090-412/2025/4 z dne 1. 10. 2025, organ potrdi IP, da so vsa zahtevana potrdila pripravljena na istovrsten način.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(10) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(11) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija drugo delno odločbo organa v celoti, vztraja pa tudi, da organ odloči še o dostopu do Potrdila Obveščevalno varnostne službe št. 130-9/2006-2 z dne 1. 12. 2006.

(12) IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ utemeljeno zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov, o dostopu do katerih je odločil v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, na podlagi izjeme od prostega dostopa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(13) IP pred konkretno presojo poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Ob tem IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organa v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih.

(14) Ker prosilec vztraja na posredovanju Potrdila Obveščevalno varnostne službe št. 130-9/2006-2 z dne 1. 12. 2006, se IP v nadaljevanju opredeljuje najprej do njegovega pravovarstvenega interesa v zvezi s tem potrdilom.

Pravovarstveni interes prosilca v obravnavanem primeru

(15) IP po pregledu zadeve ugotavlja, da prosilec s Potrdilom Obveščevalno varnostne službe št. 130-9/2006-2 z dne 1. 12. 2006 že razpolaga v materializirani obliki, saj predstavlja prilogo njegovi pritožbi zoper izpodbijano odločbo. IP je iz tega razloga odločil, da pritožbo prosilca v tem delu zavrne. Prosilec namreč v delu zahteve in pritožbe, ki se nanaša na to potrdilo, nima pravovarstvenega interesa.

(16) Vsakdo, ki v pritožbenem postopku zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka v pritožbenem postopku ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni pritožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s pritožbo v upravnem postopku izboljša svoj pravni položaj. Pravni interes stranke v postopku, ki se je začel na njeno zahtevo, kot to velja za postopek po ZDIJZ, je opredeljen z vsebino njenega zahtevka. V obravnavanem primeru je torej ugotovljeno, da prosilec s Potrdilom Obveščevalno varnostne službe št. 130-9/2006-2 z dne 1. 12. 2006 že razpolaga v materializirani obliki, kar pomeni, da je z njim v času vložitve zahteve in pritožbe že razpolagal, to pa pomeni, da je v času vložitve pritožbe že razpolagal s tistim, do česar želi priti na podlagi zahteve po ZDIJZ. Prosilec si tako tudi z odpravo izpodbijane odločbe v tem delu svojega pravnega položaja ne bi mogel več izboljšati in tako ne izkazuje več pravnega interesa za vodenje postopka. Takšno stališče je IP zavzel npr. že v odločbi št. 090-314/2020 z dne 12. 4. 2021. Podobno stališče je večkrat zavzelo tudi Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju: Upravno sodišče), npr. v sklepih št. I U 1590/2010 z dne 18. 5. 2011 in št. I U 1245/2010 z dne 20. 4. 2011. Upoštevajoč zgoraj navedene ugotovitve in razloge IP ter stališča upravno sodne prakse, IP zaključuje, da prosilec v delu zahteve in pritožbe, ki se nanaša na Potrdilo Obveščevalno varnostne službe št. 130-9/2006-2 z dne 1. 12. 2006, nima pravovarstvenega interesa, ker s tem dokumentom že razpolaga. Namen postopka po ZDIJZ je namreč dostop oziroma seznanitev prosilca z dokumenti, ki jih zahteva, ta namen pa je že dosežen, če prosilec z zahtevanim dokumentom že razpolaga, bodisi ga je ustvaril sam bodisi ga je že prejel, pa čeprav na drugi pravni podlagi.

(17) Ker je, kot že navedeno, organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov oziroma podatkov na podlagi izjeme od prostega dostopa po 11. točki prvega odstavka 11. člena ZDIJZ, se IP v nadaljevanju opredeljuje do vprašanja, ali je v obravnavanem primeru ta izjema podana.

Izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(18) Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, in

- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).

(19) Z obravnavano izjemo, ki jo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Gre za situacije, ko razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti. Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

(20) IP je najprej presojal obstoj prvega pogoja izjeme. Glede na to, da je Obveščevalno varnostna služba (OVS)[1] obrambna obveščevalno-varnostna služba, ki opravlja obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge, in da se zahteva nanaša na podatke, ki se nanašajo na delovanje službe kot njene predhodnice, IP ugotavlja, da zahtevani osebni podatki posameznih fizičnih oseb, katerim so bila potrdila izdana, nedvomno predstavljajo podatke, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo te službe:

- Podatki so povezani z delovanjem varnostne službe v okviru Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, pri katerem so v času osamosvajanja tekle priprave za zavarovanje procesa osamosvojitve. Tedaj je v okviru sekretariata deloval Sektor za varnostne zadeve, v njegovem okviru pa se je začela oblikovati Varnostna služba RSLO. V drugi polovici leta 1990, še bolj pa v prvi polovici 1991, so zvezne oblasti ocenjevale položaj predvsem z očmi vojaško-politične strukture JLA. Zanašale so se predvsem na informacije takratne Varnostne službe JLA ter na njeno mrežo in ocene. Kot protiutež tej službi, njenemu načinu dela, metodam in sredstvom in da bi zavarovali podatke, objekte, ustanove in vse dejavnike osamosvajanja, vključene v sistem Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo (RSLO), je bila oblikovana Varnostna služba v okviru RSLO. Ker ni delovala skladno z varnostno službo JLA, je delovala protiobveščevalno in varnostno, primorana pa je bila delovati tudi obveščevalno. Njen cilj je bil pridobiti čim več informacij o namerah zvezne oblasti in JLA, spremljati bojno pripravljenost JLA ter njeno strukturo, organiziranost, stanje morale med pripadniki JLA ter načrte za posamezne intervencije JLA. Na osnovi teh pridobljenih podatkov so pripravljali poročila in analize za slovensko državno vodstvo.[2]

- Že sam prosilec je v zahtevi in dopolnitvi zahteve navedel, da gre za potrdila OVS in organa nekdanjim tajnim sodelavcem iz JLA iz leta 1990/1992 za uveljavljanje pravic po šestem odstavku 2.a člena ZVV, za takratne tajne sodelavce iz JLA 1990/1991, ki so po nalogu pristojnih organov Republike Slovenije od 17. 5. 1990 do 18. 7. 1991 izvajali vojaške, obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist Republike Slovenije. Torej že iz opredelitve zahteve izhaja, da se zahtevani podatki nanašajo na identifikacijo tajnih sodelavcev takratne obveščevalno varnostne službe, podatki o tajnih sodelavcih pa so bili in so še v aktualnem času izrazito interne narave, saj so glede na naravo podatka znani samo določenim posameznikom. Bistvo delovanja takratne obveščevalno varnostne službe kot tudi današnje je namreč ravno prikrito delovanje, ki je mogoče le s tajnimi sodelavci, saj lahko le na tak način takšna služba dosega namene svojega delovanja.

- Tajno sodelovanje je kot posebno operativno metodo dopuščal že takrat veljavni Zakon o notranjih zadevah[3]. Tajno sodelovanje je namreč ene izmed oblik delovanja obveščevalne službe, s katero se preko posameznikov v izpostavljenih sredinah oziroma posameznikov, ki imajo z njimi stike, pridobiva tajne podatke in je najstarejša metoda dela obveščevalnih služb.[4] Že beseda »tajno« dejansko pove, da gre za izrazito »skrito« delovanje, ki zahteva visoko stopnjo varovanja podatkov.

- Da gre za takšno vrsto zahtevanih podatkov, ki so izrazito interne narave, izhaja povsem jasno že iz nazivov te službe, pa tudi njenih ciljev in nalog, v preteklosti in danes.

(21) Na podlagi navedenega je torej pritrditi navedbam organa, da gre za podatke, ki se nanašajo na notranje delovanje organa. Predmet zahteve so namreč podatki, ki se nanašajo identifikacijo posameznikov kot tajnih sodelavcev, in kot že navedeno, predstavlja tajno delovanje bistvo delovanja takratne in današnje obveščevalno-varnostna službe. Po oceni IP tajno delovanje celo presega klasični pojem notranjega delovanja organov po tej izjemi od dostopa, v okviru katerega nastajajo podatki oziroma dokumenti znotraj organa in predstavljajo njegovo razmišljanje oziroma njegovo politiko delovanja, in posledično takšne podatke predstavljajo tudi podatki o tem, kdo so bili oziroma so tajni sodelavci obveščevalno-varnostna službe.

(22) IP je opravil še t. i. specifični škodni test. IP je torej ocenil, ali bi razkritje teh podatkov povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Proces »notranjega razmišljanja organa« se ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. Pojem »motnje« je treba razlagati kot pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem organa in ni treba, da razkritje dokumenta že resno ogrozi proces odločanja institucije. To pa pomeni, da je motnja procesa odločanja institucije bistveno nižja stopnja ogroženosti, ob kateri je po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ že možno zavrniti zahtevo za dostop do zahtevane informacije. Takšno stališče je izoblikovala tudi sodna praksa. Glede na prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vrhovno sodišče)[5] je za izpolnitev drugega dela pogoja izjeme po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ treba ugotoviti, ali bi z razkritjem zahtevanih dokumentov nastale motnje procesa odločanja institucije, pri čemer je odločilno ugotoviti motnje, ki bi nastale z razkritjem konkretnih zahtevanih dokumentov. Navedeno izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišč št. X Ips 1613/2011-28, citirano: »Po mnenju vrhovnega sodišča ni pravilno stališče, da bi moralo razkritje dokumenta že resno ogroziti proces odločanja institucije. Motnja procesa odločanja institucije je bistveno nižja stopnja ogroženosti, ob kateri je po določbi 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ že možno zavrniti zahtevo za dostop do zahtevane informacije. Tožeča stranka po mnenju sodišča pravilno opozarja, da bi se ob zaukazanem delnem prekritju posameznih besed v Pravilniku lahko ugotovil sistem varovanja prostorov tožeče stranke z video nadzorom. Treba je upoštevati, da se v prostorih tožeče stranke opravlja dejavnost, ki ne more biti v celoti na vpogled širši javnosti, pa čeprav bi bila ta dejavnost za javnost lahko zanimiva. Vrhovno sodišče je prvostopenjskemu sodišču v citiranem sklepu dalo navodilo, da mora ob ponovnem sojenju pretehtati določbe Pravilnika in odločiti o prekritju podatkov v njem v toliki meri, da ne bi bilo mogoče razkriti sistema varovanja v prostorih tožeče stranke, prekriti pa bo treba tudi imena, navedena v tem Pravilniku, ne glede na to, da so javni uslužbenci, saj jim ta Pravilnik daje določene naloge, ki pa ne morejo biti podatek javnega značaja.«.

(23) Ob upoštevanju navedenega in narave zadevnih podatkov IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru podan tudi drugi pogoj za obstoj izjeme notranjega delovanja organa, katerih razkritje bi povzročilo motnje v procesu delovanja organa. Odločitev IP temelji na predhodnih navedbah o sami naravi podatkov o tajnih sodelavcih, kar predstavlja določeno metodo dela obveščevalno-varnostna službe, ter naslednjih dejstev:

- Z razkritjem zahtevanih podatkov o tajnih sodelavcih v zadevnih potrdilih bi bili javnosti ti tajni sodelavci razkriti, kar pa je ravno nasprotno od bistva tajnega delovanja in namena tajnega sodelovanja obveščevalno-varnostna službe s tajnimi sodelavci takrat in danes. Kot izhaja iz Uredbe o obveščevalno-varnostni službi Ministrstva za obrambo opravlja OVS, v skladu z zakonom, strokovne obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge na obrambnem področju, pri čemer je temeljni namen in cilj opravljanja nalog obveščevalna, protiobveščevalna in varnostna podpora skupnih obrambnih in drugih, zlasti vojaških dejavnosti za odvračanje in preprečevanje napada na državo, obrambo neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države (2. člen). Iz Zakona o obrambi pa izhaja, da pooblaščeni delavci zbirajo obveščevalne podatke s tajnim sodelovanjem, s posebnimi oblikami pridobivanja podatkov pod pogoji in na način, predpisan za Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (prvi odstavek 34. člena). IP tako sledi navedbam organa, da bi razkritje teh podatkov hudo ogrozilo uspešnost bodočega izvajanja oziroma sposobnost učinkovitega izvajanja nalog OVS in vplivalo tudi na verodostojnost in zanesljivost službe, ki s temi podatki razpolaga. Tudi po oceni IP je škoda, ki bi nastala ob razkritju tajnih sodelavcev v obravnavanem primeru, za kredibilnost službe kot je OVS, katere tajnost sodelovanja je ena od bistvenih pooblastil za dosego ciljev v interesu države, ter posledično tudi za same državne interese, nepredstavljiva, predvsem z vidika sodelovanja z obstoječimi tajnimi sodelavci in pri pridobivanja novih. Nedvomno podatki, ki se nanašajo na dejavnost obveščevalno varnostnih služb ter na posebne oblike pridobivanja podatkov, zahtevajo za vsako obveščevalno varnostno službo najvišjo možno raven zaščite podatkov, ne glede na oddaljenost dogodkov, na katere se nanaša tajno delovanje (obveščevalne in protiobveščevalne naloge), na podlagi katerega so bila izdana zadevna potrdila.

- Tudi iz prakse IP izhaja, da bi razkritje dokumentov, ki temeljijo na načelu zaupnosti (kot npr. postopki pri Varuhu človekovih pravic[6]), povzročilo motnje v delovanju institucije, s čimer bi bil ogrožen smisel in pomen organa, in takšne podatke o zaupnosti predstavljajo po oceni IP tudi podatki o identifikaciji tajnih sodelavcev. Če je namreč zaupanje porušeno (in na tej točki je že mogoče govoriti o izkazovanju škode v primeru razkritja dokumentov) oziroma obstaja bojazen, da bodo podatki o tajnih sodelavcih dostopni na podlagi določb ZDIJZ, lahko pride do situacije, ko je v delu pooblastil OVS, ki se nanaša na tajno sodelovanje, vprašljivo samo delovanje organa.

- Po oceni IP bi razkritje zadevnih podatkov tako dolgoročno vplivalo na samo učinkovitost organa, med tem ko je treba pri tej izjemi pojem »motnje« razlagati kot pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem organa. Pri izjemi notranjega delovanja organa namreč ni treba, da razkritje dokumenta že resno ogrozi proces odločanja institucije, pri čemer IP v obravnavanem primeru ocenjuje, da lahko razkritje zadevnih podatkov že resno ogrozi proces nadaljnjega delovanja OVS.

(24) Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da je izpolnjen tudi drugi pogoj za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, je IP pritrdil stališču organa, da v obravnavanem primeru podana izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ.

(25) IP je zato odločil, da se osebni podatki o posameznikih, ki so jim bila zahtevana potrdila izdana, ker so od 17. 5. 1990 do 18. 7. 1991 izvajali obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist Republike Slovenije, ne razkrijejo.

(26) IP ugotavlja, da potrdila obsegajo tudi podatke o imenu, priimku, položaju in podpisu izdajatelja posameznega potrdila, vendar nadalje ugotavlja tudi, da so ti osebni podatki javno dostopni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu s to določbo so namreč javno dostopni podatki posameznikov, ki so v zvezi z opravljanjem funkcije oziroma delovnega razmerja javnega uslužbenca in porabo javnih sredstev.

(27) Drugih izjem od dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ.

Delni dostop

(28) Če dokument ali njegov del le delno vsebuje informacije iz prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in jih je mogoče izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa na podlagi 7. člena ZDIJZ izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta (t. i. delni dostop). Konkretneje ureja t.i. delni dostop 19. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.

(29) IP ugotavlja, da delni dostop v obravnavanem primeru ni smiseln, saj prosilcu ne bi bili dostopni ravno podatki, s katerimi se želi seznaniti, s samo obliko potrdila in pravno podlago teh potrdil pa je že seznanjen, saj razpolaga s Potrdilom Obveščevalno varnostne službe št. 130-9/2006-2 z dne 1. 12. 2006.

(30) IP ob navedenem pripominja, da je sicer res bistvena funkcija ZDIJZ ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo, in da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij, vendar je treba pri tem upoštevati tudi dejstvo, da niso vsi dokumenti zavezancev po ZDIJZ a priori javni in da je tako ocenil že zakonodajalec, ko je uzakonil izjeme od dostopa. Nedvomno bi bili ti podatki še kako interesantni za javnost, ampak po mnenju IP gre za podatke, pri katerih je interes javnosti, da ostanejo nedostopni, v obravnavanem primeru večji od interesa javnosti po razkritju. Gre torej za dokumente, za katere je vsakemu razumnemu posamezniku jasno, da so ti dokumenti pred javnostjo nedostopni.

Opredelitev do posameznih pritožbenih navedb

(31) IP sicer lahko pritrdi pritožbenim navedbam prosilca, da je predstavljala izdaja zadevnih potrdil izvajanje javnopravnih nalog po ZUP, upoštevaje določbe ZVV, in da so bila izdana na zahtevo upravičencev zaradi uveljavljanja pravic do statusa vojnega veterana po 2. a členu ZVV, vendar to a priori ne pomeni, da so vsi podatki v teh potrdilih tudi javno dostopni. Do slednjega se je IP opredelil že predhodno, zato se v izogib ponavljanju sklicuje na svoje navedbe v točkah 20 - 23. Prav tako je pritrditi pritožbenim navedbam prosilca, da pri izdaji zadevnih potrdil ne gre za tajne postopke, vendar ne glede na to sledi IP navedbam organa, da predstavljajo zahtevani podatki, s katerimi se identificirajo tajni sodelavci takratne obveščevalno-varnostna službe v letih 1990 – 1991, podatke o notranjem delovanju organa.

(32) V zvezi s pritožbenimi navedbami prosilca glede odločitve organa pa IP ponovno poudarja, da vsak zavezanec po ZDIJZ, torej tudi organ, sprejme odločitev, ki jo ocenjuje kot pravilno, in če se prosilec z odločitvijo zavezanca ne strinja, ima na voljo ustrezno pravno sredstvo. Najprej lahko prosilec vloži zoper odločitev organa prve stopnje pritožbo, kot je bila vložena v obravnavanem primeru, nato pa tudi tožbo zoper odločbo IP kot pritožbenega organa, s katero je bila njegova pritožba delno ali v celoti zavrnjena kot neutemeljena. Prosilec ima torej v primerih, ko se z odločitvami organov v postopkih po ZDIJZ ne strinja, na voljo ustrezna pravna sredstva.

Sklepno

(33) IP je torej na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil na podlagi  129. člena v povezavi s prvim odstavkom 246. člena ZUP in prvega odstavka 248. člena ZUP; kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(34) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(35) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Podrobneje delovanje in organizacijo obveščevalno varnostne službe organa ureja Uredba o obveščevalno-varnostni službi Ministrstva za obrambo.

[2] Pravni okviri delovanja varnostnih in obveščevalnih služb od osamosvojitve dalje, Gordana Černe, junij 2011.

[3] Uradni list SRS, št. 28/1980, 38/1988, 27/1989, Uradni list RS - stari, št. 8/1990 - ZSDZ, 19/1991, Uradni list RS, št. 4/1992, 58/1993, 87/1997, 87/1997 - ZPSDP, 31/1998 - odl. US, 48/1998, 49/1998 - ZPol, 70/1998 - skl. US.

[4] Šaponja, 1999, str. 88.

[5] Npr. Sklep št. X Ips 320/2010 z dne 1. 9. 2011.

[6] Npr. št. 090-146/2023.