prosilec - Ministrstvo za obrambo

POVZETEK:

Organ je zavrnil prosilcu dostop do zahtevanega dokumenta zaradi varstva tajnosti podatkov. IP je, na podlagi izvedenega ogleda in camera, ugotovil, da »dokument, iz katerega izhaja, da je Svet za nacionalno varnost prejeto zahtevo preučil in ugotovil, da problematika kanala CO ni v njegovi pristojnosti, ne obstaja v materializirani obliki. Iz besedila, ki je v povezavi z zahtevanimi informacijami, namreč v ničemer ne izhaja, da se besedilo nanaša prav na problematiko kanala CO. Da se to besedilo nanaša na to problematiko, izhaja samo iz ustnih navedb zaposlenega pri organu, te ustne navedbe pa ne predstavljajo materializirane oblike, ki jo kot pogoj za obstoj informacije javnega značaja zahteva prvi odstavek 4. člena ZDIJZ. Ker je IP zaključil, da pogoji za informacijo javnega značaja v obravnavanem primeru niso izpolnjeni, je pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-214/2025/4      

Datum: 5. 6. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter tretjega odstavka 248. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 13. 5. 2025, zoper odločbo MINISTRSTVA ZA OBRAMBO, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-25/2025-4 z dne 17. 4. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 13. 5. 2025 zoper odločbo MINISTRSTVA ZA OBRAMBO, št. 090-25/2025-4 z dne 17. 4. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 21. 2. 2025 od organa, na podlagi ZDIJZ, zahteval dokument, iz katerega izhaja, da je Svet za nacionalno varnost prejeto zahtevo preučil in ugotovil, da problematika kanala CO ni v pristojnosti Sveta za nacionalno varnost RS ter na osnovi tega dokumenta kreiral dokument št. 092-1/2025-34 z dne 17. 2. 2025. Navedel je še, da lahko organ prekrije občutljive osebne podatke. Kot način seznanitve je navedel elektronsko obliko, na naveden naslov e-pošte.

(2) Organ je o zahtevi izdal odločbo št. 090-25/2025-4 z dne 17. 4. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca v celoti zavrnil. Pri obravnavi zahteve je organ najprej ugotavljal, kateri dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja v zadevi, upoštevaje pojem informacije javnega značaja po prvem odstavku 4. člena ZDIJZ. Organ je tako z namenom ugotovitve dejanskega stanja, opravil pregled dokumentacije, ki se nanaša na predmetno zahtevo. V zvezi z zaprošenim dokumentom je ugotovil, da razpolaga z Zapisnikom 71. sestanka Operativne skupine Sekretariata Sveta za nacionalno varnost št. 800-2/2025-1 z dne 27. 2. 2025 (v nadaljevanju: Zapisnik 71. sestanka OS SSNAV), ki je označen s stopnjo tajnosti «TAJNO«. Dejstvo, da je zaprošeni dokument označen s stopnjo tajnosti »TAJNO«, predstavlja razlog za njegov izvzem od vpogleda javnosti vanj, navedeno pa pomeni, da skladno z ZDIJZ ne gre za informacijo javnega značaja. V nadaljevanju je organ izpostavil določbe 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in 5. člena Zakona o tajnih podatkih (v nadaljevanju: ZTP). Skladno s 13. členom ZTP se stopnja tajnosti »TAJNO« določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije. Iz ocene možnih škodljivih posledic, št. 800-2/2025-1 z dne 27. 2. 2025, izhaja, da je organ dokumentu Zapisnik 71. sestanka OS SSNAV na podlagi ZTP določil stopnjo tajnosti »TAJNO« ter tudi povzema njeno vsebino. Na podlagi vsega navedenega je organ zaključil, da dejstvo, da je zgoraj navedeni dokument označen s stopnjo tajnosti »TAJNO«, predstavlja razlog za njegov izvzem od vpogleda javnosti vanj.

(3) Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 13. 5. 2025, ker meni, da je nekdanji državni sekretar že razkril, da problematika CO kanala ni v pristojnosti Sveta za nacionalno varnost. Poudaril je še, da je že v zahtevi navedel, da se lahko občutljivi podatki prekrijejo, razen dela, katerega vsebina je bila že javno razkrita javnosti, na osnovi izjave … in informacije po ZDIJZ pooblaščenca prve stopnje, kot izhaja iz dokumenta št. 8000-2/2025 z dne 27. 2. 2025. Če do tega dela ni mogoče dostopati po ZDIJZ zaradi tajnosti, sta torej dve uradni osebi kršili stopnjo tajnosti.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-25/2025-7 z dne 15. 5. 2025, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo prosilca z dne 21. 2. 2025, izpodbijano odločbo, dopis vodje Kabineta Vlade Republike Slovenije št. 090-5/2025/2 z dne 6. 3. 2025, dopis Sveta za nacionalno varnost št. 092-1/2025/34 z dne 17. 2. 2025 in ocena možnih škodljivih posledic št. 800-2/2025-1 z dne 27. 2. 2025.

(5) Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP v prostorih organa, 4. 6. 2025, opravil ogled brez prisotnosti strank (in camera), na podlagi 11. člena ZInfP. Ogled brez prisotnosti strank pomeni procesno dejanje IP, da kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju podatka. Takšno delovanje narekuje tudi načelo materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. IP je na ogledu in camera vpogledal v dokument Zapisnik 71. sestanka OS SSNAV, o dostopu do katerega je organ odločil v 1. točki izreka izpodbijane odločbe.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(6) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

(8) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ utemeljeno zavrnil prosilcu dostop do zahtevanega dokumenta, in sicer do zapisnika 71. sestanka OS SSNAV, zaradi izjeme varstva tajnih podatkov.

Informacija javnega značaja

(9) Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(10) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času vložitve zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, ustvarjati novih dokumentov, pripravljati pojasnil, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej da po svojih najboljših močeh, predvsem pa upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov, vendar pa ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov. Torej niti prosilci niti IP nimajo po tem zakonu nikakršnega vzvoda, s katerim bi prisilili organ, da posebej, na zahtevo prosilca, ustvari določen dokument ali pridobi dokument, s katerim ne razpolaga v času vložitve zahteve.

(11) Na podlagi izvedenega ogleda in camera, na katerem je IP vpogledal v Zapisnik 71. sestanka OS SSNAV, IP ugotavlja, da »dokument, iz katerega izhaja, da je Svet za nacionalno varnost prejeto zahtevo preučil in ugotovil, da problematika kanala CO ni v njegovi pristojnosti, ne obstaja v materializirani obliki. Iz besedila, ki je v povezavi z zahtevanimi informacijami, namreč v ničemer ne izhaja, da se besedilo nanaša prav na problematiko kanala CO. Da se to besedilo nanaša na to problematiko, izhaja samo iz ustnih navedb zaposlenega pri organu, te ustne navedbe pa ne predstavljajo materializirane oblike, ki jo kot pogoj za obstoj informacije javnega značaja zahteva prvi odstavek 4. člena ZDIJZ.

(12) Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da pogoji za informacijo javnega značaja v obravnavanem primeru niso izpolnjeni.

(13) IP ob navedenem poudarja še, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokument oziroma podatke, s katerimi v času vložitve zahteve ni razpolagal v materializirani obliki, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Ob tem IP poudarja še, da v pritožbenem postopku po določbah ZDIJZ nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa oziroma v ugotavljanje, ali bi ta moral razpolagati z določenimi informacijami. Prav tako ni v pristojnosti IP, da bi ugotavljal, ali so bili zahtevani podatki že razkriti in ali je pri tem nastala kakšna kršitev.

Sklepno

(14) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, in sicer na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZDIJZ (zaradi neobstoja zahtevane informacije v materializirani obliki in ne zaradi varstva tajnosti podatkov), kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(15) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(16) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke