prosilec - Ministrstvo za obrambo

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca za dostop do Pregleda zmogljivosti Slovenije 2023/2024 v okviru Natovega obrambnega načrtovanja, in sicer zaradi varstva tajnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za določitev tajnosti dokumenta po ZTP. Ker zahtevani dokument vsebuje oziroma je pripravljen na podlagi tajnih podatkov NATA, v zvezi s katerimi ima Republika Slovenija sklenjen sporazum o varnosti podatkov, dostopa do zahtevanega dokumenta ni mogoče odobriti na podlagi testa interesa javnosti (2. al. 2. odst. 6. čl. ZDIJZ), katerega izvedbo je predlagal prosilec. Neutemeljen je tudi predlog prosilca, naj IP naloži organu, da od zaveznic NATA pridobi soglasje za objavo zahtevanega dokumenta. ZDIJZ namreč ni pravna podlaga za pridobivanje takšnih soglasij. IP je pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-185/2025/4

Datum: 23. 6. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 18. 4. 2025, zoper odločbo Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-19/2025-2 z dne 4. 4. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja in v zadevi zahteve za umik stopnje tajnosti, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 18. 4. 2025 zoper odločbo Ministrstva za obrambo št. 090-19/2025-2 z dne 4. 4. 2025, se zavrne.

2. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

O zahtevi in izpodbijani odločbi

(1)           Prosilec je 24. 3. 2025 od organa zahteval, da mu pošlje Pregled zmogljivosti Slovenije 2023/2024 v okviru Natovega obrambnega načrtovanja.

(2)           Organ je z odločbo št. 090-19/2025-2 z dne 4. 4. 2025 zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je povzel 4. člen ZDIJZ in ugotovil, da razpolaga z zahtevanim dokumentom, in sicer je to NATO DEFENCE PLANNING CAPABILITY REVIEW 2023/2024, SLOVENIA, STAFF ANALYSIS, ANNEX 1, št. AC/281-D(2024)0036 (R) z dne 14. 6. 2024, ki je označen s stopnjo tajnosti »NATO RESTRICTED« oz. s stopnjo tajnosti v Sloveniji »INTERNO«. V nadaljevanju je organ ugotavljal, ali ta dokument vsebuje podatke, ki so izjema od prostega dostopa po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Najprej je organ pojasnil, da je v skladu z 2. točko 2. člena Zakona o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZTP) tajni podatek tuje države podatek, ki ga je Republiki Sloveniji oziroma njenim organom posredovala tuja država oziroma njen organ ali mednarodna organizacija v pričakovanju, da bo ostal tajen, ter podatek, ki je rezultat sodelovanja Republike Slovenije oziroma njenih organov s tujo državo ali mednarodno organizacijo oziroma njenimi organi in za katerega se dogovori, da mora ostati tajen. Tako 9. člen ZTP določa, da se varovanje in dostop do tajnih podatkov tuje države ali mednarodne organizacije izvaja v skladu s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, oziroma v skladu z mednarodno pogodbo, ki jo je s tujo državo ali mednarodno organizacijo sklenila Republika Slovenija. Glede na to, da je predmet presoje v konkretnem postopku dokument NATA, je organ pojasnil, da imajo pogodbenice obveznosti, kot izhajajo iz Zakona o ratifikaciji Sporazuma med pogodbenicami Severnoatlantske pogodbe o varnosti podatkov (Uradni list RS – Mednarodne pogodbe, št. 83/04; v nadaljevanju Sporazum), ki določa, da pogodbenice ščitijo in varujejo: tajne podatke zveze NATO, označene kot take, ali tiste, ki jih zvezi NATO predloži država članica; tajne podatke, označene kot take, ki jih države članice predložijo drugi državi članici v podporo programu, projektu, ali pogodbe zveze NATO; ohranjajo stopnjo tajnosti podatkov, kot je opredeljeno v predpisih zveze NATO s področja tajnih podatkov, in storijo vse potrebno, da jih varujejo primerno stopnji tajnosti; ne uporabljajo tajnih podatkov, kot so opredeljeni v predpisih zveze NATO s področja tajnih podatkov, v druge namene kot tiste, ki so določeni v Severnoatlantski pogodbi, sklepih in resolucijah, ki se nanašajo na to pogodbo; ne razkrivajo podatkov, ki so v predpisih zveze NATO s področja tajnih podatkov opredeljeni kot tajni podatki NATO, stranem, ki niso članice zveze NATO, brez soglasja lastnika podatkov. Iz Sporazuma izhaja tudi, da pogodbenice vzpostavijo in izvajajo varnostne standarde, ki zagotavljajo skupno raven varovanja tajnih podatkov. Tajne podatke NATA je treba ščititi, saj pogodbenice NATA s sporazumom potrjujejo, da učinkovito politično posvetovanje, sodelovanje in obrambno načrtovanje za uresničevanje ciljev pogodbe vključujejo izmenjavo tajnih podatkov med pogodbenicami ter menijo, da so določbe med vladami pogodbenic Severnoatlantske pogodbe o vzajemni zaščiti in varovanju tajnih podatkov, ki jih izmenjavajo, nujne. Zavedajo se, da je potreben splošen okvir za varnostne standarde in postopke, in so se v svojem imenu in v imenu Organizacije Severnoatlantske pogodbe sporazumele ščititi in varovati tajne podatke. Potreba po varovanju tajnih podatkov NATA pa izvira iz vzpostavitve formalnega pravnega okvirja za sodelovanje z NATOM. Na osnovi tega sodelovanja Republika Slovenija prejema tajne podatke NATA, za varovanje njihove tajnosti pa država podpiše Varnostni sporazum. S polnopravnim članstvom Republike Slovenije v NATU in izhajajoč iz njegove varnostne politike, je naša država kot članica ratificirala Sporazum. S podpisom slednjega lahko država dostopa oz. ji bodo odstopljeni tajni podatki organizacije, ki niso na voljo državam, ki tega sporazuma ne ratificirajo. Nadalje iz Aneksa I sporazuma, ki je sestavni del Sporazuma, med drugim izhaja tudi, da se tajni podatki NATA opredelijo tako, da pomenijo podatke ali sredstva, za katere je določeno, da morajo biti zavarovani pred nepooblaščenim razkritjem in so bili določeni s stopnjo tajnosti. Iz ocene možnih škodljivih posledic z dne 8. 4. 2024 izhaja, da je organ dokumentu, št. 803-1/2023-123, ki vsebuje priloge, na podlagi ZTP določil stopnjo tajnosti »INTERNO«. Skladno z ZTP se stopnja tajnosti »INTERNO« določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa. Iz obrazložitve ocene izhaja, da priloge dokumenta povzemajo ter vključujejo vsebine in zaključke dvostranskih pogovorov z NATOM, na katerih so bili obravnavani tajni podatki, ki so del odgovora Republike Slovenije na NATOV vprašalnik DPCS 2023 ter osnutek NATOVE ocene (angl. Draft Staff Analysis), osnutek pregleda (angl. Draft Overview in osnutek tabel (angl. Draft Tables), ter so vsi s strani originatorja označeni s stopnjo tajnosti »INTERNO« (»NATO RESTRICTED«). Navedeno pomeni, da je zahtevani dokument, ki je priloga k dokumentu št. 803-1/2023-123, ki vsebuje ključne ugotovitve analize obrambnih zmogljivosti RS za obdobje 2023/2024, torej Nato Defence Planning Capability Review 2023/2024, Slovenia, Draft Staff Analysis, označen s stopnjo tajnosti »INTERNO« (»NATO RESTRICTED«). Navedeni dokument št. 803-1/2023-123 s prilogami predstavlja odgovor Slovenije na osnutek ocene NATA pred multilateralnim srečanjem z NATOM, kar predstavlja zadnje dejanje pred pripravo končne ocene NATA v okviru pregleda obrambnih zmogljivosti za posamezno zaveznico. Kakor izhaja iz ocene, so v gradivu našteti ugotovljeni izzivi na obrambnem področju, iz gradiva pa je moč razbrati podrobne tajne podatke o razvoju zmogljivosti Slovenske vojske, modernizaciji ter načine, s katerimi se namerava organ soočiti z izpostavljenimi izzivi. Razkritje informacij v tem dokumentu nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa, zato se dokumentu dodeli stopnja tajnosti »INTERNO«. Skladno z navedenim je bila s strani NATA na organ posredovana NATO štabna analiza za Slovenijo, izvedena v okviru priprave NATO DPCR 2023/2024 z dne 14. 6. 2024, oz. Nato Defence Planning Capability Review 2023/2024, Slovenia, Staff Analysis, Annex 1, št. AC/281- D(2024)0036 (R) z dne 14. 6. 2024, označena s stopnjo tajnosti »NATO RESTRICTED« oz. »INTERNO«, ki je predmet zahteve prosilca. Na podlagi vsega zgoraj navedenega je organ zaključil, da dejstvo, da je zahtevani dokument, naveden v prvi točki izreka odločbe, označen s stopnjo tajnosti »NATO RESTRICTED« oz. »INTERNO«, predstavlja, glede na določbo 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, razlog za njegov izvzem od vpogleda javnosti vanj.

Povzetek relevantnih pritožbenih navedb in postopka

(3)           Organ je 18. 4. 2025 prejel pritožbo zoper odločbo št. 090-19/2025-2 z dne 4. 4. 2025, v kateri je prosilec navedel, da pritožbo vlaga, ker pri reševanju vloge niso bile ugotovljene in upoštevane vse pomembne okoliščine in dejstva. Za upoštevanje vseh pomembnih okoliščin in dejstev naj se v postopku opravi test javnega interesa. Javni interes glede razkritja je močnejši od javnega interesa za omejitev dostopa do zahtevanega dokumenta. Prosilec predlaga, da IP po opravljenem testu izpodbijano odločbo odpravi in organu naloži, da od zaveznic dobi soglasje za objavo, kot je to organ opravil leta 2020. Zahtevani dokument naj se nato posreduje prosilcu. Dalje je prosilec navedel, da bi bilo treba pri ugotavljanju dodatno preveriti določbo 6. člena ZTP, ki določa, da podatek, ki mu je bila tajnost določena zato, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil, ali prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje, ni tajen. V zvezi s tem se prosilec sklicuje na pregled zmogljivosti Slovenije 20219/2020 v okviru NATOVEGA obrambnega načrtovanja, ki je bil javno objavljen, in opozarja na neverodostojne/nesprejemljive stalne zamike pri doseganju ciljev in jasno opozarja Republiko Slovenijo, da morajo druge zaveznice že vrsto let prevzemati njeno breme skupne obrambe. Prosilec je povzel vsebino navedenega dokumenta. Leta 2020 je bil namen organa seznaniti javnost s stanjem izpolnjevanja obvez Republike Slovenije, ki izhajajo iz prevzetih mednarodnih obveznosti in Republiko Slovenijo mednarodno pravno vežejo ter s tem vplivajo na njeno mednarodno verodostojnost. Prosilec sprašuje, kaj pa neobjava leta 2024. Informacije iz zahtevanega dokumenta niso zgolj zanimive oz. interesantne za javnost, temveč omogočajo dve najpomembnejši koristi za javnost zaradi odprtosti informacij javnega značaja (razlogi za razkritje). V nadaljevanju je prosilec izvedel podrobno argumentiranje kot pomoč pri testu, in sicer s sklicevanjem na določene odstavke objavljenega pregleda iz leta 2019/20 in aktualne izjave nosilcev javnih pooblastil ter uradništva. Na koncu je prosilec navedel, da z analizo samo nekaterih objav medijev in pojasnil odgovornih, analizo aktivnosti informiranja države širše javnosti argumentira, da gre v konkretnem primeru za izjemo, ki po ZDIJZ dovoljuje posredovanje zahtevanega dokumenta.

(4)           Organ je pritožbo z dopisom št. 090-19/2025-4 z dne 24. 4. 2025 kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

(5)           IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja opravil ogled in camera v prostorih organa, pri čemer je nastal zapisnik št. 090-185/2025/3 z dne 28. 5. 2025.

Pritožba ni utemeljena.

(6)           IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7)           Prosilec izpodbija odločbo št. 090-19/2025-2 z dne 4. 4. 2025 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) v celoti, zato je IP v nadaljevanju ugotavljal, ali je dokument z naslovom Nato Defence Planning Capability Review 2023/2024, Slovenia, Staff Analysis, Annex 1, št. AC/281- D(2024)0036 (R) z dne 14. 6. 2024 (v nadaljevanju zahtevani dokument) prosto dostopna informacija javnega značaja.

(8)           Organ se je v izpodbijani odločbi skliceval na izjemo iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. Zakon, ki v Republiki Sloveniji ureja področje tajnih podatkov, je ZTP. IP je zato v pritožbenem postopku ugotavljal, ali zahtevani dokument v celoti vsebuje podatke, ki so kot izjema od prostega dostopa opredeljeni v 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(9)           Izjema tajnih podatkov je odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene, oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, torej ZTP. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja, in sicer javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. člen ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala, oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.

(10)         Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. člen ZTP). Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. člen ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. člen ZTP).

(11)         V zvezi s formalnim kriterijem za obstoj tajnega podatka v obravnavanem primeru je IP ugotovil, da je ta izpolnjen, in sicer na podlagi naslednjih dejstev:

- Organ je za zahtevani dokument posredoval ob odstopu pritožbe IP oceno možnih škodljivih posledic št. OCENA 803-1/2023-123 z dne 8. 4. 2024 (v nadaljevanju ocena možnih škodljivih posledic).

- Iz ocene možnih škodljivih posledic izhaja, da je stopnjo tajnosti določil generalni direktor na podlagi pooblastila iz 1. alineje prvega odstavka 6. člena Pravilnika o varovanju tajnih podatkov na Ministrstvu za obrambo, št. 0070-13/2023-27 z dne 3. 7. 2024, izdanega s strani predstojnika organa (ministra). V skladu z navedeno določbo lahko namreč stopnje tajnosti INTERNO, ZAUPNO in TAJNO s svojega delovnega področja določijo (tudi spremenijo ali prekličejo) tudi generalni direktorji direktoratov. Iz navedenega izhaja, da je stopnjo tajnosti dokumentu določila oseba organa, ki je za to pooblaščena skladno z 2. točko drugega odstavka 10. člena ZTP.

- Ocena možnih škodljivih posledic obsega podatke o objektu varstva ter tudi teži in intenzivnosti možnih škodljivih posledic (ki so podrobneje navedene v nadaljevanju). Poleg tega se ta ocena hrani kot priloga dokumentu pri organu, ki je podatkom določil stopnjo tajnosti.

- Zahtevani dokument je v skladu z določbami 17. člena ZTP in 6. člena Uredbe o varovanju tajnih podatkov (v nadaljevanju: Uredba) vidno označen z ustrezno oznako tajnosti INTERNO na vsaki strani v glavi in nogi, vsaka stran je označena z zaporedno številko strani .

(12)         V zvezi z obstojem materialnega kriterija za obstoj tajnega podatka v obravnavanem primeru je IP ugotovil, da je tudi ta izpolnjen, in sicer na podlagi naslednjih dejstev:

- Iz ocene možnih škodljivih posledic izhaja, da so v zahtevanem dokumentu vsebine in zaključki dvostranskih pogovorov z NATOM, na katerih so bili obravnavani tajni podatki, ki so del odgovora Republike Slovenije na NATOV vprašalnik DPCS 2023. V zahtevanem dokumentu so našteti ugotovljeni izzivi na obrambnem področju, iz dokumenta pa je moč razbrati podrobne tajne podatke o razvoju zmogljivosti Slovenske vojske, modernizaciji ter načine, načine, s katerimi se namerava organ soočiti z izpostavljenimi izzivi. Razkritje informacij v tem dokumentu nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa. Na ogledu in camera je organ še dodatno pojasnil, da bi razkritje podatkov iz zahtevanega dokumenta pomenilo kršenje NATOVIH predpisov o varovanju tajnih podatkov, kot je organ že podrobno pojasnil že v izpodbijani odločbi. Zahtevani dokument namreč vsebuje oziroma je pripravljen na podlagi tajnih podatkov mednarodne organizacije - NATA, s katerim ima Republika Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo v zvezi z izmenjavo ali posredovanjem tajnih podatkov (Severnoatlantsko pogodbo o varnosti podatkov). Iz dokumenta je možno razbrati načrtovani prihodnji obseg in strukturo Slovenske vojske, iz katere je razvidna dinamika razvoja obrambnih zmogljivosti RS in posledično skupni obseg oziroma sposobnost obrambnega sistema RS. Dokument prav tako razkriva konkretne podatke o kadrih po posameznih komponentah slovenske vojske (v okviru kopenske vojske, sestave zračnih sil in mornariške komponente). Dokument razkriva tudi kadrovsko popolnjenost v primerjavi z zahtevano kadrovsko popolnjenostjo glede na stopnjo pripravljenosti. Podrobno je opredeljen časovni obseg in vrsta usposabljanja pogodbene rezerve, s čimer je moč prepoznati bojno sposobnost te rezerve v primeru potrebe po uporabi. Vsi ti podatki so razvidni tudi iz tabel, ki so sestavni del dokumenta. Glede finančnih virov je v dokumentu razvidna notranja struktura, razvidno je, kakšna je projekcija za prihodnja leta, na podlagi katerih se lahko predvidijo nominalni in realni zneski, s katerimi bo obrambni sistem razpolagal za razvoj svojih obrambnih sposobnosti. Dokument vsebuje tudi obstoječe in načrtovane operativne prispevke v mednarodnih operacijah in misijah s konkretnim obsegom kadrov, enotami in letnicami načrtovanega sodelovanja. Razvidna je podpora in donacije, ki jih je Republika Slovenija že namenila Ukrajini, kar je tudi tajni podatek. Iz besedila je mogoče razbrati stopnjo pripravljenosti ključnih načrtovanih zmogljivosti Slovenske vojske, vključno z ocenjenimi časovnimi okvirji za njihovo vzpostavitev. Iz dokumenta so razvidne načrtovane ključne investicije v opremo, vključno s predvidenimi roki dobave, kar je pomembno za izgradnjo zmogljivosti Slovenske vojske. Iz dokumenta so razvidne pomanjkljivosti v nekateri opremi posamezne enote, iz česar je moč razbrati operativno učinkovitost in pripravljenost enote. V dokumentu je zajeta tudi ocena strateških poveljnikov NATA o stanju razvoja načrtovanih zmogljivosti SV in sposobnosti in omejitve uporabe v bojnih operacijah. Ob razkritju vseh teh podatkov nepoklicani osebi bi se razkrile morebitne ranljivosti in pomanjkljivosti obrambnega sistema ter prihodnji načrti glede razvoja obrambnega sistema, kar bi potencialno zmanjšalo njegovo učinkovitost.

- Glede na vsebino zahtevanega dokumenta bi škodljive posledice nastale na področjih javne varnosti, obrambe, zunanjih zadev ter obveščevalne in varnostne dejavnosti državnih organov, kar pomeni, da se obravnavani podatki nedvomno nanašajo na varovana področja delovanja države po 5. členu ZTP. Po oceni IP je izpolnjen tudi drugi element materialnega pogoja za obstoj tajnega podatka, ki je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države. Glede na možne škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, ki utegnejo nastati, če bi bili zadevni podatki razkriti nepoklicani osebi, se namreč s stopnjo tajnosti INTERNO določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa.

(25) Upoštevaje vse navedeno in po vpogledu v zahtevani dokument je IP zaključil, da sta v obravnavanem primeru izpolnjena tako formalni kot tudi materialni kriterij za določitev dokumentov za tajne. V obravnavanem primeru je tako podana izjema od prostega dostopa po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(13)         Ker zahtevani dokument vsebuje tajne podatke mednarodne organizacije (NATO), IP navaja še 9. člen ZTP, ki pravi, da se varovanje in dostop do tajnih podatkov tuje države ali mednarodne organizacije izvaja v skladu s tem zakonom ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, oziroma v skladu z mednarodno pogodbo, ki jo je s tujo državo ali mednarodno organizacijo sklenila Republika Slovenija. V izogib ponavljanju se IP v tem delu na podlagi drugega odstavka 254. člena ZUP sklicuje na navedbe v izpodbijani odločbi, s katerimi je organ pravilno podrobno utemeljil, da je obravnavane podatke v zahtevanem dokumentu treba varovati kot tajne tudi v skladu z Sporazumom in posledično z NATOVO varnostno politiko.

(14)         IP je v nadaljevanju ugotavljal, ali je podatke iz zahtevanega dokumenta mogoče razkriti na podlagi javnega interesa, kot ga opredeljuje drugi odstavek 6. člena ZDIJZ, in na katerega se je skliceval prosilec v pritožbi. Ob tem IP poudarja, da se prosilec v zahtevi ni skliceval na prevladujoč interes javnosti, zato ni mogoče slediti njegovemu očitku, da v tem smislu organ ni ugotovil vseh pomembnih okoliščin in dejstev. ZDIJZ namreč organa k izvedbi testa interesa javnosti ne zavezuje za vsak posamezni primer. Ob tem IP pripominja, da je drugi odstavek 6. člena ZDIJZ treba uporabiti v primeru, ko se prosilec v zahtevi sklicuje na prevladujoč javni interes za razkritje, ali če predstojnik ali uradna oseba oceni, da je treba uporabiti to določbo.

(14) Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (ta določa izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja, op. IP) dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevanih informacij, razen v primerih, ki jih zakon določa v nadaljevanju. V drugi alineji drugega odstavka 6. člena ZDIJZ je tako izrecno določeno, da dostopa do zahtevane informacije ni mogoče dovoliti na podlagi testa interesa javnosti, če gre za podatke, ki vsebujejo ali so pripravljeni na podlagi tajnih podatkov tuje države ali mednarodne organizacije, s katero ima Republika Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo v zvezi z izmenjavo ali posredovanjem tajnih podatkov. Kot je podrobno pojasnjeno že zgoraj, zahtevani dokument vsebuje oziroma je pripravljen na podlagi tajnih podatkov NATA, v zvezi s katerimi ima Republika Slovenija sklenjen Sporazum. Iz navedenega izhaja, da dostopa do zahtevanega dokumenta ni mogoče odobriti na podlagi testa interesa javnosti. Vse navedbe prosilca, ki se nanašajo na izvedbo testa interesa javnosti, torej za ta pritožbeni postopek niso pravno relevantne, zato se IP do tega dela pritožbenih navedb ni posebej opredeljeval.

(15)         IP še dodaja, da vse navedeno velja za zahtevani dokument v celoti, zato ni mogoče odobriti niti delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da so podatki, ki so javno objavljeni in ostali podatki, torej tisti, ki niso javni, v zahtevanem dokumentu med seboj neločljivo prepleteni, pri čemer je večja koncentracija tistih podatkov, ki še niso javni. O tem se je IP prepričal tudi z vpogledom v zahtevani dokument na ogledu in camera in zaključil, da je zahtevani dokument izdelan na takšen način, da je zaradi velike vsebnosti in koncentracije tajnih podatkov izvedba delnega dostopa nemogoča in s tem nedopustna, saj bi ogrozila zaupnost tajnih podatkov.

(16)         Glede navedb prosilca, ki se nanašajo na vprašanje, zakaj zahtevani dokument ni javno dostopen kot, denimo, dokument z naslovom »NATOVO obrambno načrtovanj, pregled zmogljivosti Slovenije 2019/2020«,[1] je organ na ogledu in camera pojasnil, da je bila ta objava izjema, in da je dosedanja praksa, da se teh ocen ne razkriva, ker so občutljive in tajne narave. Organ je poudaril, da je treba spoštovati NATOVE ocene tajnosti, ki za dokument, ki je predmet obravnavane zahteve, nedvomno veljajo. IP je na podlagi vsebine novice v zvezi z objavo dokumenta »NATOVO obrambno načrtovanj, pregled zmogljivosti Slovenije 2019/2020«[2] ugotovil, da je bil dokument objavljen na podlagi dovoljenja vseh zaveznic, kar je bilo prvič in glede na ostale objave[3] do izdaje te odločbe tudi zadnjič, kar potrjuje pojasnilo organa, da je šlo za izjemno objavo. Sicer pa IP poudarja, da dejstvo, da je bil podoben dokument v preteklosti že objavljen, z ničemer ne vpliva na dejstvo, da dokumenta, ki je predmet presoje v tem pritožbenem postopku, ni dopustno razkriti javnosti iz razlogov, ki so podrobno pojasnjeni že zgoraj. Poleg tega za objavo zahtevanega dokumenta zaveznice niso podale dovoljenja in ga je zato treba obravnavati kot tajnega, skladno z NATO varnostno politiko. Ob tem IP še pojasnjuje, da ZDIJZ niti organu niti IP ne daje pravne podlage, da bi od zaveznic pridobivala dovoljenja za objavo zahtevanega dokumenta, zato IP ne more in ne sme ugoditi prosilcu, ki IP predlaga, da »organu naloži, da od zaveznic dobi soglasje za objavo«.

(17)         Na koncu se IP opredeljuje še glede navedb prosilca, ki se nanašajo na določbo 6. člena ZTP, ki določa, da podatek, ki mu je bila tajnost določena zato, da bi se prekrilo strojeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil, ali prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje, ni tajen. Razločevati moramo med dejanskim interesom države, ki je legitimno varovani cilj izjeme dostopa do informacij javnega značaja ter med tisto navidezno varnostjo države, katere cilj je zgolj ohranitev določenih oseb na oblasti, ki bi lahko pomešale svoje osebne interese z interesi države (več doktorska disertacija dr. Urške Prepeluh, Pravica dostopa do informacij javnega značaja, Ljubljana, september 2004, str. 179). Po pregledu zahtevanega dokumenta je IP ugotovil, da med drugim vsebuje tudi podatke o morebitnih pomanjkljivostih obrambnega sistema, vendar ti podatki ne izkazujejo, da gre za ravnanje organa oziroma njegovih zaposlenih, ki bi imeli znake npr. kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja, poneverbe, goljufije, oškodovanja javnih sredstev, ipd. IP tudi ni seznanjen, da bi v zvezi z vsebino zahtevanega dokumenta obstajala kakšna pravnomočna sodba. IP zato ocenjuje, da ne gre za nezakonitosti, na katere se nanaša določba 6. člena ZTP, zato zahtevanega dokumenta ni dopustno razkriti na tej pravni podlagi.

(18)         Posebni stroški v tem postopku niso nastali (2. točka izreka te odločbe). Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] https://www.gov.si/assets/ministrstva/MO/Gradiva/projekt_varnost_za_vse/DPCR_2019_2020_Slovenia_Overview_.pdf

[2] https://www.gov.si/novice/2020-12-18-pregled-zmogljivosti-slovenije-20192020-v-okviru-natovega-obrambnega-nacrtovanja/

[3] https://www.gov.si/zbirke/projekti-in-programi/varnost-za-vse/aktualne-razprave-in-mnenja/