prosilec - Ministrstvo za obrambo

POVZETEK:

Organ je prosilki zavrnil dostop do zahtevanih podatkov oziroma analize primerjalnih podatkov, ki jih je organ pridobil pri raziskavi trga glede projekta nakupa 8x8, in sicer zaradi varstva tajnih podatkov. IP je v pritožbenem postopku navedbam organa sledil. IP je namreč po vpogledu v zadevno dokumentacijo ugotovil, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni tako vsi formalni pogoji za določitev podatkov za tajne kot tudi materialni kriterij ter je zato zaključil, da je izjema od dostopa po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ podana. Na podlagi navedenega je IP pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-151/2025/5        

Datum: 29. 5. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 28. 3. 2025, zoper odločbo MINISTRSTVA ZA OBRAMBO, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-9/2025-2 z dne 20. 3. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 28. 3. 2025 zoper odločbo MINISTRSTVA ZA OBRAMBO, št. 090-9/2025-2 z dne 20. 3. 2025, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 20. 3. 2025 od organa, na podlagi ZDIJZ, zahteval razkritje analize primerjalnih podatkov, ki jih je organ pridobil pri raziskavi trga glede projekta nakupa 8x8. Po njegovem mnenju je odločitev zavezanca o tem, da ne posreduje analize trga, ki jo je organ opravil pred napovedanim nakupom 8x8, za medij, ki deluje v interesu javnosti in je čuvaj porabe državnega denarja, nesprejemljiva. Gre za največji nakup vojaških vozil v zgodovini Slovenije, za 700 milijonov evrov davkoplačevalskega denarja. Poleg tega dejstva je spomnil tudi na afero Patria, ki se je zaradi domnevnih provizij na neznanem kraju in neznanem času končala na sodišču. Tudi, če se pusti ob strani, da gre za isto podjetje za dobavo vojaških vozil, pa ostaja dejstvo, da so novinarji zavezani temu, da v javnem postopku maksimalno natančno in vse od začetka spremljajo aktivnosti trenutne oblasti, ki upravlja z državnim denarjem. Sicer se tudi ta zgodba lahko konča na sodišču oziroma še več, lahko pride do oškodovanja davkoplačevalcev. Če je Vlada prepričana, da postopek nakupa poteka skladno z zakonodajo ter da je Patria najbolj optimalen izbor; potem tudi gradiva, ki bi razkrilo analizo trga in morebitne druge prijavitelje, ne bi smela skrivati. Opozarja prav tako na dejstvo, da so bili morebitni drugi prijavitelji, tako ali tako že izločeni, saj je Vlada javno poročala, da bodo oklepnike naročili pri Patrii. Skrivanje dokumentov vzbuja pri novinarjih dvom, ali je organ pri postopku deloval preudarno in v skladu z zakonom. Prepričan je, da se analize trga ne sme skrivati pred davkoplačevalci, pač pa je organ javnosti dolžan razkriti vse podrobnosti več stomilijonskega nakupa vojaških vozil.

(2) Organ je o zahtevi izdal odločbo št. 090-9/2025-2 z dne 20. 3. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca glede dostopa do dokumenta Investicijski program projekta bojna kolesna vozila za izgradnjo srednjih sil Slovenske vojske, št. 4301-16/2023-79 z dne 14. 7. 2024 (v nadaljevanju: Investicijski program) ter vladnega gradiva Informacija o aktivnostih Ministrstva za obrambo v zveži s projektom »Bojna kolesna vozila za izgradnjo Srednjih sil Slovenske vojske«, št 4301-16/2023- 95 z dne 29.1.2025 (v nadaljevanju: Informacija o aktivnostih), zavrnil v celoti. Pri obravnavi zahteve je organ najprej ugotavljal, kateri dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja v zadevi. V zvezi z zaprošeno informacijo »analizo primerjalnih podatkov, ki jih je organ pridobil pri raziskavi trga glede projekta nakupa vozil 8x8«, je ugotovil, da se nahaja v dokumentih Investicijski program in Informacija o aktivnostih. Ugotovil je, da ne gre za informacije javnega značaja, saj sta dokumenta označena s stopnjo tajnosti, kar predstavlja razlog za izvzem od vpogleda javnosti vanje. ZDIJZ je v 1. točki prvega odstavka 6. člena določil kot izjemo od dostopa podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen. V nadaljevanju je nato organ izpostavil določbo 5. člena Zakona o tajnih podatkih (v nadaljevanju: ZTP) ter navedel, da se materialni kriterij opira na samo vsebino podatka in tako določa, da se podatek lahko določi za tajnega samo, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nastale, ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na področja navedena v izpostavljeni določbi. Nadalje je ugotovil, da se zahteva nanaša na podatke, ki so na podlagi ZTP določeni za tajne s stopnjo tajnosti INTERNO. Skladno s 4. točko prvega odstavka 13. člena ZTP se stopnja tajnosti INTERNO določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi, bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa. Organ je ugotovil tudi, da sta dokumenta v skladu z določbo 17. člena ZTP vidno označena s stopnjo tajnosti INTERNO, oceno možnih škodljivih posledic za dokumenta pa je, v skladu z določbo 10. člena ZTP, podpisala za to pooblaščena oseba. Na podlagi navedenega je tako organ zaključil, da sta dokumenta označena s stopnjo tajnosti INTERNO, to pa predstavlja, glede na določbo 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, razlog za izvzem od vpogleda javnosti vanju. Ker torej v konkretnem primeru ne gre za informacijo javnega značaja, je organ odločil dostop do zahtevanih dokumentov zavrniti. Dostop do dokumentov pa je organ zavrnil tudi na podlagi drugega odstavka 17. člena Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (v nadaljevanju: ZJNPOV), saj sta dokumenta sestavni del dokumentacije javnega naročila. Javno naročilo za nakup bojnih kolesnih vozil 8X8 se je pri organu začelo s Sklepom o začetku postopka in imenovanju strokovne komisije ter vodje izvedbe javnega naročila, št. 430-143/2025-2 z dne 17. 3. 2025. Drugi odstavek 17. člena ZJNPOV namreč določa, da se pred datumom pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila, določbe zakona, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja ne uporabljajo. Po tem datumu je celotna dokumentacija o oddanem naročilu javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov. Namen navedene določbe je, da se potencialnih ponudnikov v fazi postopka izvedbe naročila (torej pred odločitvijo o izboru ponudnika) ne seznanja s pričakovanimi cenami po posameznih elementih oziroma s stališči organa (ponudnik ali konkurenca naročnikove informacije lahko zlorabi in ponudbo prilagaja glede na znana naročnikova izhodišča). Takšno razkritje bi povzročilo motnje pri delovanju organa, kar bi imelo lahko za posledico kršitev temeljnih načel naročanja, kot je gospodarnost in učinkovitost.

(3) Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 28. 3. 2025, ker meni, da je odločitev organa, da ne posreduje zahtevane analize trga, za medij, ki deluje v interesu javnosti in je čuvaj porabe državnega denarja, nesprejemljiva. Ponovno je opozoril na dejstvo, da so bili morebitni drugi prijavitelji, tako ali tako že izločeni, saj je Vlada javno poročala, da bodo oklepnike naročili pri podjetju Patria. Skrivanje dokumentov vzbuja pri novinarjih dvom, da je organ pri postopku deloval preudarno in v skladu z zakonom. Prepričan je, da se analize trga ne sme skrivati pred davkoplačevalci, pač pa je organ javnosti dolžnan razkriti vse podrobnosti več stomilijonskega nakupa vojaških vozil. Dodal je, da se lahko stopnja tajnosti s strinjanjem Vlade tudi umakne, Vlada pa lahko na ta način deluje transparentno in do javnosti odgovorno.

(4) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-9/2025-5 z dne 8. 4. 2025, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo prosilca z dne 20. 2. 2025, izpodbijano odločbo, Sklep o začetku postopka in imenovanju strokovne komisije ter vodje izvedbe javnega naročila MORS 107/2025-ON-PSPb, št. 430-143/2025-2 (v nadaljevanju: Sklep) ter zadevna dokumenta, iz katerih izhajajo zahtevani podatki o analizi.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(5) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(6) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti.

(7) V obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ utemeljeno zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih podatkov o analizi primerjalnih podatkov, ki jih je organ pridobil pri raziskavi trga glede projekta nakupa 8x8, zaradi izjeme varstva tajnih podatkov. Presoja IP se torej osredotoča v nadaljevanju na te podatke z vidika izjeme po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(8) V skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen, to je ZTP.

(9) Izjema tajnih podatkov je odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene, oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, torej ZTP. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja, in sicer javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. člen ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala, oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.

(10) Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. člen ZTP). Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. člen ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. člen ZTP).

(11) V zvezi s formalnim kriterijem za obstoj tajnega podatka v obravnavanem primeru IP ugotavlja:

-  Posredovanemu Investicijskemu programu je priložena ocena možnih škodljivih posledic št. 4301-16/2023-79 z dne 14. 7. 2024, dokumentu Informacija o aktivnostih pa ocena možnih škodljivih posledic št. 4301-16/2023-95 z dne 29. 1. 2025. Izdelani sta bili pravočasno, ob nastanku dokumenta.

- Investicijskemu programu je stopnjo tajnosti določil generalni direktor Direktorata za logistiko na podlagi pooblastila iz 1. alineje prvega odstavka 6. člena Pravilnika o varovanju tajnih podatkov na Ministrstvu za obrambo, št. 0070-13/2023-27 z dne 3. 7. 2024, izdanega s strani predstojnika organa (ministra). V skladu z navedeno določbo lahko stopnje tajnosti INTERNO, ZAUPNO in TAJNO s svojega delovnega področja določijo (tudi spremenijo ali prekličejo) tudi generalni direktorji direktoratov in OVS. Dokumentu Informacija o aktivnostih pa je stopnjo tajnosti določil minister za obrambo, ki ima za to pooblastilo že po zakonu. Dokumentoma sta torej stopnjo tajnosti določili pristojni osebi (10. člen ZTP).

- Zadevnima dokumentoma sta bili izdelani pisni oceni možnih škodljivih posledic, kar pomeni, da je izpolnjen tudi ta formalni kriterij. Oceni možnih škodljivih posledic obsegata podatke o objektu varstva ter tudi teži in intenzivnosti možnih škodljivih posledic (kot sledi).

- Zadevna dokumenta sta v skladu z določbami 17. člena ZTP in 6. člena Uredbe o varovanju tajnih podatkov (v nadaljevanju: Uredba) vidno označena z ustrezno oznako tajnosti INTERNO, na vsaki strani, v glavi in nogi. Prav tako so ustrezno označene tudi posamezne strani (zaporedna številka strani glede na skupno število strani dokumenta).

(12) V zvezi z obstojem materialnega kriterija za obstoj tajnega podatka v obravnavanem primeru IP ugotavlja:

- Iz ocene možnih škodljivih posledic za Investicijski program izhaja, da bi razkritje programa lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa. V Investicijskem programu so navedene tehnične in operativne zahteve za izgradnjo Srednje bataljonske bojne skupine in Srednjega bojnega izvidniškega bataljona, ki so povzete iz PIZ in DIP zadevnega projekta ter iz NATO dokumentov - Minimum Capability Requirements 2024 (minimalne zahteve zmogljivosti, dokument iz leta 2024), ki je opredeljen s stopnjo tajnosti NATO RESTRICTED in Capability Codes &Capability Statements 2023 (kode zmogljivosti in izjave o zmogljivostih, dokument iz leta 2023), ki je opredeljen kot »NATO UNCLASSIFIED«. Iz ocene možnih škodljivih posledic za dokument Informacija o aktivnostih pa izhaja, da bi razkritje tajnih podatkov lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa, ker vsebuje podatke iz dokumenta Investicijski program, ki je označen s stopnjo tajnosti INTERNO.

- Predmetni podatki se nedvomno nanašajo na varovana področja delovanja države po 5. členu ZTP. Po tej določbi se lahko določi za tajnega podatek, ki je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi in se nanaša na obrambo oziroma sisteme, naprave, projekte in načrte, pomembne obrambo. Kot že navedeno, se zahteva nanaša na podatke nakupa 106 bojnih kolesnih vozil 8X8, kar sodi na področje obrambe in varnosti.

- Po oceni IP je izpolnjen tudi drugi vidik materialnega pogoja za obstoj tajnega podatka, ki je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države. Glede na možne škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, ki utegnejo nastati, če bi bili zadevni podatki razkriti nepoklicani osebi, se namreč s stopnjo tajnosti INTERNO določi podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa. Organ mora namreč izvesti postopek javnega naročila s pogajanji, pod pogoji po ZJNPOV. IP zato sledi navedbam organa, da se potencialnih ponudnikov v fazi postopka izvedbe naročila (torej pred odločitvijo o izboru ponudnika) ne seznanja s pričakovanimi cenami po posameznih elementih, oziroma s stališči organa (ponudnik ali konkurenca naročnikove informacije lahko zlorabi in ponudbo prilagaja glede na znana naročnikova izhodišča). In IP se strinja z navedbami organa, da bi takšno razkritje vplivalo na pogajanja organa, kar bi imelo za posledico slabšo pogajalsko pozicijo za organ in posledično za državo.

(13) Upoštevaje navedeno in po vpogledu v zadevno dokumentacijo IP zaključuje, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni tako vsi formalni pogoji za določitev podatkov za tajne kot tudi materialni kriterij. V obravnavanem primeru je tako podana izjema od prostega dostopa po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(14) Ker gre podatke, ki so označeni s stopnjo tajnosti in kot taki varovani po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ni podlage, da bi IP dostop do teh podatkov presojal z vidika porabe javnih sredstev, upoštevaje 1. alinejo tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Navedena določba namreč pri izjemi tajnih podatkov ne pride v poštev.

(15) Prosilec sicer izrecno ni zahteval izvedbe testa prevladujočega interesa javnosti, vendar IP glede na njegove pritožbene navedbe ugotavlja:

- Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.

- Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da bi bil javni interes glede razkritja podan, »če bi bile ogrožene take vrednote kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno«.[1] Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo.

- V obravnavanem primeru predmet zahteve (še) niso podatki, ki bi se nanašali na predhodno izpostavljene primere. Do porabe javnih sredstev namreč v obravnavani zadevi (še) ni prišlo. Kot že navedeno, je organ šele začel postopek javnega naročila s pogajanji brez predhodne objave (sklep je bil izdan tri dni pred izpodbijano odločbo), pod pogoji po ZJNPOV, kar pomeni, da v tej fazi pretehta interes javnosti, da ostanejo podatki o analizi zakriti, nad javnim interesom po njihovem razkritju. V tej fazi je namreč, tudi z vidika smotrnostni porabe javnih sredstev, bolj v interesu javnosti, da organ primerjalno analizo trga ohrani zaupno in je ne razkriva potencialnim ponudnikom, kar je v korist ekonomičnosti postopka izvedbe javnega naročila. Seveda pa bo po zaključenem javnem naročilu izvedba testa prevladujočega interesa javnosti lahko pripeljala tudi do drugačnega zaključka.

Sklepno

(16) IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(17) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (2. točka izreka te odločbe).

(18) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

   Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1488/2011-95 in št. I U 199272010-28.