prosilec - Ministrstvo za obrambo

POVZETEK:

Organ je z delno odločbo zavrnil prosilcu dostop do podatkov iz njegove 1., 2. in 4. točke zahteve, in sicer zaradi varstva tajnih podatkov in notranjega delovanja organa ter iz razloga, da zahtevanih dokumentov ni mogoče enostavno identificirati po kriterijih prosilca. IP je v pritožbenem postopku v večjem delu sledil ugotovitvam organa, razen pri dveh dokumentih, za katere je odločil, da jih je organ dolžan posredovati prosilcu. IP je sicer ugotovil, da z iskalnimi parametri, ki jih je prosilec navedel, v popisu zadev ni mogoče najti zaprošenih dokumentov iz evidence dokumentov, in bi organ moral zaradi izpolnitve 4. točke zahteve prosilca pregledati obsežno arhivsko gradivo ter pri tem opraviti nadaljnjo analiziranje podatkov v posameznih dokumentih, česar pa po ZDIJZ ni dolžan storiti. Za štiri zahtevane dokumente je IP ugotovil, da so izpolnjeni pogoji za določitev tajnosti, za ostale pa je ugotovil, da je podana izjema notranjega delovanja organa. IP je tako pritožbi prosilca delno ugodil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-137/2025/6      

Datum: 27. 5. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju: IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22 - ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilka), z dne 28. 3. 2025, zoper odločbo MINISTRSTVA ZA OBRAMBO, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-66/2024-16 z dne 14. 3. 2025, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 28. 3. 2025 se delno ugodi. Odločba MINISTRSTVA ZA OBRAMBO, št. 090-66/2024-66 z dne 14. 3. 2025, se delno odpravi ter se odloči:

»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe prosilcu v obliki fotokopij posredovati še naslednja dokumenta:

-       Poročilo o izgradnji objektov, št. OVS/90/1-19/2005 z dne 13. 9. 1990, in

-       dokument št. OVS/90/1-188/2005 z dne 26. 11. 1990.«.

2.     V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

3.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

Obrazložitev:

(1) Prosilec je z zahtevo z dne 5. 12. 2024 od organa zahteval:

- vpogled v celotno arhivsko gradivo Obveščevalno varnostne službe organa (v nadaljevanju: OVS) – najmanj 13 škatel (ki se nahaja pri OVS) za leti 1990 in 1991, ki je bilo določeno za arhivsko gradivo z dopisom Arhiva Republike Slovenije št. 62510-20/2006/4 z dne 20. 11. 2007, še posebej škatli z arhivskim gradivom št. 12 in 13, v katerih se nahajajo dokumenti nekdanjih zunanjih sodelavcev iz JLA (aktivnih vojaških oseb JLA), ki so v obdobju 1990/1991 na pobudo takratnega Sektorja za varnostne zadeve Republike Slovenije za potrebe procesa osamosvajanja Republike Slovenije izvajali obveščevalne, varnostne in vojaške naloge v korist Republike Slovenije (v nadaljevanju: RS) do 18. 7. 1991;

- fotokopije predhodno navedenih in na vpogledu izbranih dokumentov;

- fotokopije dokumentov – zahtevkov in potrdil OVS in organa nekdanjim tajnim sodelavcem iz JLA iz leta 1990/1992 za uveljavljanje pravic po šestem odstavku 2.a člena Zakona o vojnih veteranih, za takratne tajne sodelavce iz JLA 1990/1991.

(2) Organ je o zahtevi prosilca izdal odločbo št. 090-66/2024-3 z dne 7. 1. 2025, s katero jo je zavrnil. Prosilec je zoper izpodbijano odločbo vložil pritožbo z dne 13. 1. 2025, o kateri je IP odločil z odločbo št. 090-20/2025/6 z dne 19. 2. 2025. IP je pritožbi prosilca z dne 13. 1. 2025 ugodil, odločbo organa št. 090-66/2024-3 z dne 7. 1. 2025 odpravil ter zadevo vrnil organu v ponovni postopek. IP je organ, v skladu s tretjim odstavkom 251. člena ZUP, opozoril glede česa je treba dopolniti postopek, med drugim je moral organ najprej s prosilcem razjasniti, katere konkretne informacije iz zadevnega arhivskega gradiva želi pridobiti.

(3) S pozivom št. 090-66/2024-13 z dne 25. 2. 2025 je organ pozval prosilca, da zahtevo dopolni tako, da posreduje organu konkretnejši opis informacije, s katero se želite seznaniti, upoštevaje določbo 17. člena ZDIJZ in napotila IP iz odločbe št. 090-20/2025/6   z dne 19. 2. 2025.

(4) Prosilec je z odgovorom z dne 27. 2. 2025 zahtevo opredelil na naslednji način, citirano:

»1. Zahtevam vpogled in posredovanje v pisni obliki izbrane dokumente na vpogledu za vsa obveščevalna, protiobveščevalna, varnostna, vojaška poročila s podatki o JLA, ki so jih Sektorju za varnost RSLO in kasneje Varnostnemu organu ministrstva za obrambo (VOMO) – od junija 1991 naprej posredovali zunanji sodelavci iz JLA (aktivne vojaške osebe JLA), ki … v obdobju 1990/1991 na pobudo takratnega Sektorja za varnostne zadeve RSLO Republike Slovenije za potrebe procesa osamosvajanja Republike Slovenije izvajali obveščevalne, varnostne in vojaške naloge v korist Slovenije od 17. 5. 1990 do 18. 7. 1991, in ki …. bili tudi javno navedeni kot tajni sodelavci sektorja za varnost RSLO s psevdonimi kot so navedeni v knjigi ….«.

2. Vsi dokumenti, analize, poročila, uradni zaznamki o JLA, o varnostnem stanju v Sloveniji in v Jugoslaviji, o stanju v TO RS in v upravnih organih za obrambo RS, ki so jih za leto 1990 in 1991 v Sektorju za varnost RSLO in po juniju 1991 VOMO napisali in podpisali tedanji uslužbenci Sektorja za varnost RSLO ….

3. Vsi dokumenti, analize, poročila, uradni zaznamki o JLA, o varnostnih dogodkih in stanju v zvezi s pripadniki TO, enotami, štabi, poveljstvi TO in upravnih organov za ljudsko obrambo v Sloveniji, ki so bili Sektorju za varnost RSLO in kasneje VOMO posredovani s strani organov za varnost v štabih, poveljstvih in enot TO Republike Slovenije.

4. Vsa varnostna, obveščevalna in vojaška poročila, analize in dokumenti o stanju in dogodkih v JLA, njenih pripadnikov, orožju, opremi ter pripadnikov, orožju, opremi TO Republike Slovenije, o vseh dogodkih med in po vojni 1991, in vsa poročila, analize o tem, ki so bila iz Sektorja za varnost RSLO in kasneje iz VOMO v letu 1990 in 1991 posredovani ministru za obrambo in drugim državnim organom Republike Slovenije.

5. Pod 3. točko mojega zahtevka po ZDIJZ z dne 6.12.2024:  POSREDUJTE mi kopije v papirni obliki kopije dokumentov - zahtevkov in potrdil OVS in MORS nekdanjih tajnih sodelavcev iz JLA iz leta 1990/1991 za uveljavljanje pravic po 6. odstavku 2. a člena Zakona o vojnih veteranih, za … takratne tajne sodelavce iz JLA 1990/1991 (»(6)Vojni veteran je tudi pripadnik bivše Jugoslovanske ljudske armade (v nadaljevanju: JLA), ki je po nalogu pristojnih organov Republike Slovenije od 17. 5. 1990 do 18. 7. 1991 izvajal vojaške, obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist Republike Slovenije.«)., dopolnjujem še s konkretnejšim navajanjem imen in priimkov nekdanjih tajnih sodelavcev Sektorja za varnost RSLO … od OVS MORS in MORS zahtevali ta potrdila, da … po nalogu pristojnih organov Republike Slovenije od 17. 5. 1990 do 18. 7. 1991 izvajali vojaške, obveščevalne in protiobveščevalne naloge v korist Republike Slovenije. V prilogi vam pošiljam kopijo tega potrdila iz OVS MORS za …, ki ste … izdali na …. zahtevo leta 2006, da ne bi slučajno kdo rekel, da OVS MORS na zahtevo upravičencev do tega potrdila teh potrdil – dokumentov vse do danes ni izdal in poslal upravičencem do teh potrdil.«.

(5) Organ je o zahtevi prosilca izdal delno odločbo št. 090-66/2024-16 z dne 14. 3. 2025 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero jo je zavrnil v 1., 2. in 4. točki. Organ bo torej odločal o dostopu do 3. in 5. točke zahteve naknadno. Uvodoma se je organ opredelil do pravice po ZDIJZ in izjem od dostopa na splošni ravni ter se v nadaljevanju opredelil do dostopa do zahtevanih dokumentov iz 1., 2. in 4. točke zahteve:

- Organ je v zvezi z dokumenti iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe, razen za dokumente, dostop do katerih je zavrnil zaradi varstva tajnih podatkov in iz razloga, ker jih je prosilcu že posredoval, pojasnil, da je zahtevano gradivo nastalo v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo OVS, njegovo razkritje pa bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti obveščevalno varnostne službe. Navedeno gradivo namreč vsebuje podatke, ki se nanašajo na obveščevalno in varnostno dejavnost organa, ki deluje znotraj sistema nacionalne varnosti za izvajanje ukrepov, s katerimi se zagotavlja nacionalna varnost Republike Slovenije. Da lahko OVS izvaja svoje pristojnosti oziroma naloge ima v skladu z Zakonom o obrambi (v nadaljevanju: ZObr) posebej določena področja delovanja in pooblastila, med katere sodijo tudi posebne oblike pridobivanja podatkov. Podatki, ki se nanašajo na dejavnost obveščevalno varnostnih služb ter na posebne oblike pridobivanja podatkov, zahtevajo za vsako obveščevalno varnostno službo najvišjo možno raven zaščite podatkov. Kakršno koli razkritje operativnih dejavnosti OVS navkljub časovni oddaljenosti še vedno predstavlja nesprejemljivo tveganje za organ ter za varnost in interese Republike Slovenije, saj bi razkrilo težiščne naloge in vsebinska področja, metode in tehnike delovanja obveščevalno varnostne službe ter dinamiko in obseg izvajanja posebnih oblik pridobivanja podatkov. Razkritje teh podatkov bi hudo ogrozilo uspešnost bodočega izvajanja oziroma sposobnost učinkovitega izvajanja nalog OVS in vplivalo tudi na verodostojnost in zanesljivost službe, ki s temi podatki razpolaga. Prav tako bi razkritje navedenih podatkov po navedbah organa škodovalo in ogrozilo varnost (nekdanjih in sedanjih) uslužbencev, sodelavcev ter svojcev oseb, ki so bile vključene v izvajanje navedenih nalog. Hkrati pa bi tudi ogrozilo varnost Republike Slovenije, saj se v konkretnih dokumentih nahajajo podatki oziroma vsebujejo informacije, ki niso splošno znane in dostopne neki širši javnosti. Podatki, za katere zaproša prosilec, so glede na navedeno pomembni za notranje delovanje organa in bi njihovo posredovanje lahko povzročilo motnjo pri delovanju oziroma dejavnosti organa ne samo v sedanjosti, pač pa tudi v bodoče, posledično bi povzročilo tudi motnjo pri zagotavljanju notranje varnosti države. Skladno z navedenim je organ zaključil, da se prosilcu ne odobri dostopa (vpogled in posredovanje) do zaprošenih dokumentov. Podatki v zahtevanih dokumentih niso javni in se jih po oceni organa ne sme posredovati javnosti, kar velja tudi za prosilca. V zvezi z dokumenti št. OVS/90/1-24/2005 z dne 18. 9. 1990, št. OVS/90/1-29/2005 z dne 20. 9. 1990, št. OVS/90/1-56/2005 z dne 10. 10. 2005 in št. OVS/91/3-154/2005 z dne 5. 7. 1991 pa je organ ugotovil, da je zahtevano gradivo označeno s stopnjo tajnosti »TAJNO«. Kot prvo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja je torej ZDIJZ določil podatek, ki je tajen v skladu z Zakonom o tajnih podatkih (v nadaljevanju: ZTP), ki vsebino tajnega podatka opredeljuje v 5. členu. Organ je tako ugotovil, da se zahteva nanaša na podatke, ki so na podlagi ZTP določeni za tajne, in sicer s stopnjo tajnosti »TAJNO«. Skladno z ZTP se stopnja tajnosti »TAJNO« določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi, bi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije. Organ je v postopku prav tako ugotovil, da je bilo treba zadevnim dokumentom, skladno z določbami ZTP. Skladno z navedenim je organ napravil ocene možnih škodljivih posledic za zaprošene dokumente, iz katerih izhaja, da se podatkom, ki jih vsebujejo navedeni dokumenti, to so podatki o tajnih sodelavcih, skladno s 13. členom ZTP določi stopnja tajnosti »TAJNO«. Iz ocene je razvidno, da bi razkritje teh podatkov iz dokumentov presegalo okvirje obrambnega sistema, saj bi nepooblaščeno razkritje teh informacij in podatkov negativno vplivalo tudi na druge dele nacionalnega varnostnega sistema. S seznanitvijo s podatki o tajnih sodelavcih bi se pridobil vpogled v podatke o samem tajnem sodelavcu in njegovo delovanje, s čimer bi se nanje lahko vršil pritisk po razkritju določenih načinov delovanja, s tem bi bilo ogroženo zdravje in življenje tajnih sodelavcev, kakor tudi varnost določenih državnih, političnih in gospodarskih objektov v Republiki Sloveniji, če bi se tajni sodelavec uklonil pritiskom in nepooblaščeno osebo seznanil z metodami delovanja tajnih sodelavcev. Ogrožena bi bila tudi življenja oseb, ki v teh objektih opravljajo svoje delo. Na podlagi dejstva, da so navedeni dokumenti označeni s stopnjo tajnosti »TAJNO«, je organ zaključil, glede na določbo 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, da je podan razlog za njihov izvzem od vpogleda javnosti vanje. Ker torej v konkretnem primeru ne gre za informacijo javnega značaja, je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov. V zvezi z dokumenti Analiza varnostno politične situacije v R Hrvaški in v BiH in Širše, Uprava za varnost, brez številke, z dne 12. 9. 1991, Uradni zaznamek, Uprava za varnost, št. 881/14-454 z dne 14. 8. 1991, Analiza, Uprava za varnost - Letalske sile, št. 881/14-454 z dne 14. 8. 1991, Zapisnik o stanju objekta Rožnik, Uprava za varnost, brez številke in datuma, Izjava, VI. Uprava VOMO, št. 881-600/ z dne 21. 9. 1994; Uradni zaznamek, Uprava za varnost, brez številke in datuma, Uradni zaznamek, Uprava za varnost, št. 881/14-176 z dne 1. 7. 1991, pa je ugotovil, da je bilo o dostopu do teh že odločeno z odločbo organa št. 090-1/2025 in so bili dokumenti prosilcu tudi posredovani. Zaradi navedenega ti dokumenti ne morejo več biti predmet presoje v tem postopku oziroma na podlagi ZDIJZ, zato je zahtevo zavrnil.

- V zvezi z 2. točko izreka izpodbijane odločbe pa je organ pojasnil, da so zavezanci po ZDIJZ dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo ali ne razpolagajo več. Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je organ ugotovil, da popis arhivskega gradiva za leto 1990 in 1991 ne vsebuje podatkov o tem, komu so bili posamezni dokumenti posredovani, zato na podlagi popisa gradiva ni možna konkretizacija zahtevanih dokumentov. Organ z iskalnimi parametri, ki jih je prosilec navedel v 4. točki zahteve, v popisu zadev ni mogel najti oziroma priklicati zaprošenih dokumentov iz evidence dokumentov. Glede na navedeno je organ zahtevo prosilca iz 4. točke zahteve zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe.

(6) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo organa vložil pritožbo z dne 14. 3. 2025, ker meni, da je organ ponovno napačno uporabil materialno pravo pri izvršitvi odločbe IP št. 090-20/2025/6 z dne 19. 2. 2025 oziroma pri izvršitvi njegove zahteve za vpogled in posredovanje dokumentov z dne 16. 12. 2024. Navedbe upravljavca dokumentov, da so zahtevani dokumenti nastali v zvezi z notranjim delovanjem OVS, po njegovem mnenju ne držijo. Prav tako ti dokumenti niso nastali v zvezi z dejavnostjo OVS, ki leta 1990 in 1991 ni obstajala in je veljala popolnoma druga zakonska podlaga (Zakon o obrambi in zaščiti). V zvezi z utemeljitvijo organa, da bi razkritje arhivskih dokumentov povzročilo »motnje« pri delovanju OVS, pa je navedel, da je bila zahtevana dokumentacija razkrita v celoti v knjigi … že iz leta 2001, v kateri so bili razkriti tudi tajni sodelavci Sektorja za varnost RSLO leta 1990 in 1991 iz vrst aktivnih vojaških oseb JLA. Že novembra 1991 je tajne sodelavce Sektorja za varnost do vojne 1991, novembra 1991 že zaposlene pri organu, razkril takratni obrambni minister v časopisu Delo. Navedel je tudi, da so bili leta 2001 takrat vsi ti dokumenti še zmeraj po prvotnem ZTP označeni do konca 2003 kot tajni dokumenti, pa organ ni kazensko preganjal … za številne objave tajnih dokumentov organa. Nadalje je še navedel, da se vsebina njegove zahteve nanaša na podatke o JLA, ki je prenehala obstajati 1992, kot tudi tedanja država SFRJ, saj so se varnostna aktivnost in zbrani podatki Sektorja za varnost RSLO nanašali na JLA in tedanje stanje v SFRJ, kar nima nobene povezave z današnjim stanjem in položajem Republike Slovenije v sedanjem varnostnem okolju. In tudi ne glede na celotno razkritje vsebine zahtevanih dokumentov in imen tedanjih tajnih sodelavcev Sektorja za varnost v 34 letih od takrat nihče od tajnih sodelavcev ni bil kazensko ali kako drugače procesiran ali celo ogrožen s strani JLA in SFRJ, ki sta prenehali obstajati 1992. Pa tudi nihče od tedanjih tajnih sodelavcev Sektorja za varnost RSLO ni bil nikdar tajni sodelavec OVS kot to trdi organ. Trditi, da imajo tedanji podatki in običajno zbiranje podatkov od ljudi kakšno vezo s sedanjim metodami in tehnikami dela OVS ter z usmeritvijo dela OVS in z ogrožanjem varnosti države, je po mnenju prosilca dokaz izgovarjanja organa, kako mu ne omogočiti pravic po ZDIJZ, ZVOP in po ZUP. V nadaljevanju se je opredelil še do svoje ocene dela OVS oziroma organa. Tudi odločitev organa v 2. točki izreka izpodbijane odločbe ocenjuje kot kršitev materialnega prava s kršitvijo ZDIJZ, ZVOP in ZUP. Nadalje je navedel, da v III. poglavju delne odločbe organ za vse številne dokumente (razen za dokumente, ki jih je posredoval), iz 1. točke izreka delne odločbe navaja, da so to dokumenti nastali v zvezi z notranjim delovanjem OVS, kar pa po njegovi oceni ne drži. Najprej so to dokumenti nastali v Sektorju za varnost v RSLO (v času obstoja SFRJ), in drugo, to niso nobeni dokumenti v zvezi z notranjim delovanjem OVS, niti Sektorja za varnost RSLO, ampak običajna varnostna, obveščevalna in vojaška poročila o JLA iz leta 1990 in 1991. To po njegovi oceni nima nobene povezave z OVS ter z današnjim stanjem organa in Republike Slovenije. Prav tako po mnenju prosilca ne drži navajanje, da gre pri zahtevanih dokumentih iz 1. točke delne odločbe za tajne dokumente z oznako »TAJNO«, ker so vsi ti dokumenti iz leta 1990 in 1991 konec leta 2003 na podlagi ZTP iz 2001 postali brez oznake tajnosti (tajnost jim je prenehala), ker jim ni bila do konca leta 2003 določena nova stopnja tajnosti v skladu z določili ZTP iz 2001. To, da je OVS očitno naknadno, kot je iz priloženega dokumenta OVS z dne 15. 7. 1991 («Zapisnik o stanju objekta Rožnik«), je očitno ista oseba z istim podpisom z enakim pisalom preklicala stopnjo tajnosti 16. 1. 2025 in 30. 10. 2003 določila novo stopnjo tajnosti »TAJNO«. Kar je nelogično in celo protipravno, ker bi moralo po 11. členu ZTP tudi ob določitvi nove stopnje tajnosti dokumentom po ZTP iz 2001 do konca leta 2003 novo stopnjo tajnosti določiti na podlagi pisne ocene možnih škodljivih posledic za varnost države, če bi bil podatek razkrit nepoklicani osebi. To pa OVS dokazano ni naredil za zahtevane dokumente, ampak je očitno pavšalno sedaj leta 2025 označeval dokumente iz leta 1990 in 1991, ki jim je prenehala tajnost konec leta 2003, na pavšalen način s pečatom »TAJNO« in vse na isti datum 30. 10. 2003, kar je nelogično in protipravno, še posebej, ker je to bilo narejeno brez pisne ocene možnih škodljivih posledic za vsak dokument posebej. Izpostavil je tudi, da je ZTP iz leta 2001 v 48. členu določil, da se je leta 2001 v roku dveh let (do konca 2003) morala določiti novo stopnjo tajnosti v skladu z ZTP iz 2001 in ne spremeniti ob njihovi ponovni uporabi ali posredovanju drugemu uporabniku, kot je to v tej delni odločbi zapisal organ. V drugem odstavku tega 48. člena ZTP iz 2001 pa je zakon samo določil, kako se dokumente s stopnjo tajnosti obravnava v prehodnem obdobju dveh let in ne kako se dokumente preimenuje kot to trdi organ. Izpostavil je še spremembe 48. člena ZTP-A. Trditev organa, da je bilo treba dokumentom skladno z določbami ZTP oznako stopnje tajnosti spremeniti ob njihovi ponovni uporabi ali posredovanju drugemu uporabniku.«, velja na podlagi spremembe 48. člena ZTP iz leta 2003 samo za dokumente v elektronski obliki in ne za papirne dokumente kot jih zahteva sam. Tudi 18. člen po mnenju prosilca izkazuje, da organ ni vršil pregledov tajnih dokumentov s stopnjo tajnosti »TAJNO« vsaka 3 leta. Če temu ni bilo tako je stopnja tajnosti tem dokumentom prenehala s potekom časa, določenem v Zakonu o arhivskem gradivu in arhivih.

(7) Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-66/2024-19 z dne 7. 4. 2025, poslal v odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo prosilca z dne 5. 12. 2025, odločbo organa z dne 7. 1. 2025, odločbo IP z dne 19. 2. 2025, poziv za dopolnitev zahteve z dne 25. 2. 2025, dopolnitev zahteve z dne 28. 2. 2025, izpodbijano odločbo ter ocene možnih škodljivih posledic.

(8) Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja je IP v prostorih organa, 21. 5. 2025, opravil ogled brez prisotnosti strank (in camera), na podlagi 11. člena ZInfP. Ogled brez prisotnosti strank pomeni procesno dejanje IP, da kot pritožbeni organ sam oceni in presodi dejstva, ki se nanašajo na možne škodljive posledice, ki bi nastale ob razkritju podatka. Takšno delovanje narekuje tudi načelo materialne resnice (8. člen ZUP). IP je na ogledu in camera vpogledal v dokumente, o dostopu do katerih je organ odločil v 1. točki izreka izpodbijane odločbe.

Pritožba je delno utemeljena.

Meje preizkusa pritožbe s strani pritožbenega organa

(9) IP kot organ druge stopnje je v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(10) IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v celoti, razen v delu dokumentov, ki jih je že prejel z drugo odločbo organa (kot sledi).

(11) IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ, sporno v obravnavanem primeru je:

- ali je organ utemeljeno zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov arhivskega gradiva, o dostopu do katerih je odločil v 1. točki izreka izpodbijane odločbe in v katere je IP vpogledal na ogledu in camera, na podlagi izjem od prostega dostopa po 1. in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ; ter - ali je organ utemeljeno zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih dokumentov iz 4. točke zahteve.

(12) IP ugotavlja, da je organ o zahtevi prosilca, ki se nanaša na dostop do dokumentov Analiza varnostno politične situacije v R Hrvaški in v BiH in Širše, Uprava za varnost z dne 12. 9. 1991, Uradni zaznamek, Uprava za varnost, št. 881/14-454 z dne 14. 8. 1991, Analiza, Uprava za varnost - Letalske sile, št. 881/14-454 z dne 14. 8. 1991, Zapisnik o stanju objekta Rožnik, Uprava za varnost, Izjava, VI. Uprava VOMO, št. 881-600/ z dne 21. 9. 1994, Uradni zaznamek, Uprava za varnost, Uradni zaznamek, Uprava za varnost, št. 881/14-176 z dne 1. 7. 1991, odločil že z odločbo št. 090-1/2025-11 z dne 14. 3. 2025 in da so bili ti dokumenti prosilcu že tudi posredovani. IP pa ugotavlja še, da iz pritožbenih navedb prosilca ne izhaja, da vztraja na njihovem posredovanju tudi v obravnavanem primeru, zato se IP do pravovarstvenega interesa prosilca[1] v zvezi s temi dokumenti posebej ne opredeljuje.

(13) IP dalje poudarja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca, temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane podatke oziroma dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Ob tem IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organa v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkih.

(14) Ker je organ dostop do zahtevanih dokumentov iz 4. točke zahteve zavrnil iz razloga, da z iskalnimi parametri prosilca ni mogel najti zaprošenih dokumentov iz evidence dokumentov v popisu zadev, se IP najprej opredeljuje do pojma informacije javnega značaja.

Informacija javnega značaja

(15) Informacija javnega značaja je na podlagi določb 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,

2. organ mora z njo razpolagati,

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(16) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Dolžnost posredovanja informacij se tako nanaša le na t.i. »surove« informacije.[2]

(17) IP v zvezi z zahtevanimi podatki po 4. točki zahteve, ki se nanaša na vsa varnostna, obveščevalna in vojaška poročila, analize in dokumente o stanju in dogodkih v JLA, njenih pripadnikov, orožju, opremi ter pripadnikov, orožju, opremi TO Republike Slovenije, o vseh dogodkih med in po vojni 1991, in vsa poročila in analize o tem, ki so bile iz Sektorja za varnost RSLO in kasneje iz VOMO v letu 1990 in 1991, posredovane ministru za obrambo in drugim državnim organom Republike Slovenije, ugotavlja naslednje:

- Popis arhivskega gradiva za leto 1990 in 1991 ne vsebuje podatkov o tem, komu so bili posamezni dokumenti posredovani, zato na podlagi popisa gradiva ni možna konkretizacija zahtevanih dokumentov. Večina dokumentov je opredeljena splošno kot poročila, analize, uradni zaznamki, …

- Organ bi moral za izpolnitev predmetne zahteve ročno pregledati posamezne dokumente, arhivskega gradiva pa je najmanj osem tekočih metrov. Z arhivskim gradivom sicer upravlja ena oseba, ki je za to usposobljena.

- Organ bi moral torej ročno pregledati obsežno arhivsko gradivo in pri tem pri posameznih dokumentih opraviti nadaljnjo vsebinsko analizo dokumentov po vsebinskih kriterijih prosilca (kot izhajajo iz 4. točke njegove zahteve). Organ bi torej moral, da bi pridobil vse dokumente, ki so predmet zahteve prosilca, analizirati dokumente po vsebinskih kriterijih prosilca ter ustvariti novo zbirko, česar pa po ZDIJZ ni dolžan storiti. Poleg tega bi moral organ po oceni IP v to vložiti nesorazmeren vložek truda in časa. IP se je lahko na ogledu in camera sam prepričal, da je potreben za pregled posameznih dokumentov arhivskega gradiva precejšen vložek truda in časa, pri čemer je vpogledal le v določene dokumente (ki so predmet presoje v obravnavanem primeru) in še to ob pomoči osebe, ki pri organu upravlja z arhivskim gradivom.

- Izdelava zbirke podatkov, kjer je za njeno pripravo potrebna vsebinska presoja in analiza dokumentov, kot je to v obravnavanem primeru, po presoji IP namreč predstavlja ustvarjanje novega dokumenta. Ob tem IP še pojasnjuje, da v obravnavanem primeru ne gre za vprašanje, katere podatke oziroma dokumente organ ima, temveč, ali je dolžan na zahtevo prosilca vložiti nesorazmeren vložek časa in truda, da bi analiziral podatke in pripravil zbirko dokumentov s kriteriji, kot jih zahteva prosilec. Takšno stališče glede ustvarjanja novih zbirk dokumentov v zadevah dostopa do informacij javnega značaja izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišča (sodba št. II U 79/2009-10 z dne 20. 1. 2010). V predmetni sodbi je sodišče ugotovilo, da zbirka dokumentov pri organu ne obstaja, ker računalniški sistem, v katerem organ vodi zadeve, ne omogoča iskanja po kriterijih, kot jih je v zadevi zahteval prosilec. 

(18) Upoštevaje navedeno IP sledi odločitvi organa, da zahtevo prosilca v tem delu zavrne, ker z iskalnimi parametri, ki jih je prosilec navedel, v popisu zadev ni mogoče najti zaprošenih dokumentov iz evidence dokumentov, in bi organ moral zaradi izpolnitve 4. točke zahteve prosilca pregledati obsežno arhivsko gradivo ter pri tem opraviti nadaljnjo analiziranje podatkov v posameznih dokumentih.

(19) IP se v nadaljevanju opredeljuje do obstoja izjeme varstva tajnih podatkov za dokumente št. OVS/90/1-24/2005 z dne 18. 9. 1990, št. OVS/90/1-29/2005 z dne 20. 9. 1990, št. OVS/90/1-56/2005 z dne 10. 10. 2005 in št. OVS/91/3-154/2005 z dne 5. 7. 1991.

Izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(20) V skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen, to je ZTP.

(21) Izjema tajnih podatkov je odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene, oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, torej ZTP. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja, in sicer javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. člen ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala, oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.

(22) Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. člen ZTP). Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. člen ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. člen ZTP).

(23) V zvezi s formalnim kriterijem za obstoj tajnega podatka v obravnavanem primeru IP ugotavlja, da je ta izpolnjen, in sicer na podlagi naslednjih dejstev:

- Organ je za dokumente št. OVS/90/1-24/2005 z dne 18. 9. 1990, št. OVS/90/1-29/2005 z dne 20. 9. 1990, št. OVS/90/1-56/2005 z dne 10. 10. 2005 in št. OVS/91/3-154/2005 z dne 5. 7. 1991 posredoval ob odstopu pritožbe IP ocene možnih škodljivih posledic št. 0200-1/2025-4 z dne 13. 3. 2025, št. 0200-1/2025-5 z dne 13. 3. 2025, št. 0200-1/2025-6 z dne 13. 3. 2025 in št. 0200-1/2025-7 z dne 13. 3. 2025.

- Dokumentom je stopnjo tajnosti določil generalni direktor na podlagi pooblastila iz 1. alineje prvega odstavka 6. člena Pravilnika o varovanju tajnih podatkov na Ministrstvu za obrambo, št. 0070-13/2023-27 z dne 3. 7. 2024, izdanega s strani predstojnika organa (ministra). V skladu z navedeno določbo lahko namreč stopnje tajnosti INTERNO, ZAUPNO in TAJNO s svojega delovnega področja določijo (tudi spremenijo ali prekličejo) tudi generalni direktorji direktoratov in OVS. Dokumentu je torej tajnost določila pooblaščena oseba generalni direktor OVS (10. člen ZTP).

- Zadevnim dokumentom so bile izdelane pisne ocene možnih škodljivih posledic, kar pomeni, da je izpolnjen tudi drugi formalni kriterij. Ocene možnih škodljivih posledic obsegajo podatke o objektu varstva ter tudi teži in intenzivnosti možnih škodljivih posledic (kot sledi). Poleg tega pa je ugotoviti še, da se te ocene hranijo kot priloga zadevnih dokumentov pri organu, ki je podatkom določil stopnjo tajnosti. Zadevne ocene so bile izdelane na podlagi 48. člena novele ZTP-A, ki med drugim določa, da ne glede na rok iz prejšnjega odstavka (to je najpozneje do 31. 12. 2004, op. IP) oznake stopnje tajnosti ni treba spremeniti tajnim podatkom v elektronski ali drugi (ne papirni) obliki oziroma v tekoči ali stalni zbirki dokumentarnega gradiva in da je tem tajnim podatkom treba oznako stopnje tajnosti spremeniti ob njihovi ponovni uporabi ali posredovanju drugemu uporabniku, pri čemer se tajni podatki iz prvega odstavka tega člena v prehodnem obdobju obravnavajo na naslednji način, in sicer podatki URADNA TAJNOST, URADNA SKRIVNOST ali VOJAŠKA SKRIVNOST – STROGO ZAUPNO kot TAJNO.

- Zadevni dokumenti so v skladu z določbami 17. člena ZTP in 6. člena Uredbe o varovanju tajnih podatkov (v nadaljevanju: Uredba) vidno označeni z ustrezno oznako tajnosti TAJNO.

(24) V zvezi z obstojem materialnega kriterija za obstoj tajnega podatka v obravnavanem primeru pa IP ugotavlja:

- Iz ocene možnih škodljivih posledic izhaja, da bi se lahko na tajnega sodelavca vršil pritisk po načinu njegovega delovanja, če bi se s podatki seznanila nepooblaščena oseba. Na ta način bi bilo ogroženo njegovo zdravje in življenje, kot tudi varnost določenih državnih, političnih in tudi gospodarskih objektov v Republiki Sloveniji, če bi se tajni sodelavec pritiskom uklonil in nepooblaščeno osebo seznanil z metodami delovanja tajnih sodelavcev. Razkritje podatkov iz dokumenta tako po navedbah ocenjevalca možnih škodljivih posledic presega okvirje obrambnega sistema, saj bi nepooblaščeno razkritje teh informacij in podatkov negativno vplivalo tudi na druge dele nacionalnega varnostnega sistema. Iz ocene možnih škodljivih posledic št. 0200-1/2025-7 z dne 13. 3. 2025 pa izhaja, da bi nepooblaščena oseba z dostopom do podatkov dobila vpogled v način in metode delovanja tajnih sodelavcev v času osamosvojitvene vojne v Republiki Sloveniji. Ker se način in metode delovanja tajnih sodelavcev v času osamosvojitvene vojne uporabljajo tudi v današnjem času, bi takšno razkritje lahko ogrozilo delovanje današnjih protiobveščevalnih organov v Republiki Sloveniji, s čimer bi se lahko ogrozila tudi varnost določenih državnih, političnih in tudi gospodarskih objektov, posledično pa bi bila ogrožena tudi življenja oseb, ki v teh objektih opravljajo delo. Navedeno kaže na to, da razkritje iz dokumenta presega okvirje obrambnega sistema, saj bi nepooblaščeno razkritje teh informacij in podatkov negativno vplivalo tudi na druge dele nacionalnega varnostnega sistema. 

- Predmetni podatki se nedvomno nanašajo na varovana področja delovanja države po 5. členu ZTP, ki med drugim določa, da se lahko za tajnega določi podatek, ki je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi in se nanaša na:obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije.

- Po oceni IP je izpolnjen tudi drugi vidik materialnega pogoja za obstoj tajnega podatka, ki je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države. Glede na možne škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi, ki utegnejo nastati, če bi bili zadevni podatki razkriti nepoklicani osebi, se namreč s stopnjo tajnosti TAJNO določi podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko hudo škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije.

(25) Upoštevaje navedeno in po vpogledu v zadevno dokumentacijo IP zaključuje, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni tako vsi formalni pogoji za določitev dokumentov za tajne kot tudi materialni kriterij. V obravnavanem primeru je tako podana izjema od prostega dostopa po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

(26) Glede večine zahtevanih dokumentov, o dostopu do katerih je organ odločil v 1. točki izpodbijane odločbe, je organ dostop zavrnil zaradi izjeme varstva notranjega delovanja organa, zato se IP v nadaljevanju opredeljuje še do te izjeme od dostopa po ZDIJZ.

Izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

(27) Za obstoj opisane izjeme morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja:

- podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, in

- specifični škodni test (razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa).

(28) Z obravnavano izjemo, ki jo pozna tudi večina primerjalno pravnih ureditev, se varujejo podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika, oziroma proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Gre za situacije, ko razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti. Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

(29) IP je najprej presojal obstoj prvega pogoja izjeme. Glede na to, da je Obveščevalno varnostna služba (OVS)[3] obrambna obveščevalno-varnostna služba, ki opravlja obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge, in da se zahteva nanaša na njene dokumente oziroma dokumente o delovanju službe kot njene predhodnice, IP ugotavlja, da zahtevani dokumenti nedvomno predstavljajo dokumente, ki so bili sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo te službe:

- Zahtevani dokumenti se nanašajo na delovanje varnostne službe v okviru Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo, pri katerem so v času osamosvajanja tekle priprave za zavarovanje procesa osamosvojitve. Tedaj je v okviru sekretariata deloval Sektor za varnostne zadeve, v njegovem okviru pa se je začela oblikovati Varnostna služba RSLO. V drugi polovici leta 1990, še bolj pa v prvi polovici 1991, so zvezne oblasti ocenjevale položaj predvsem z očmi vojaško-politične strukture JLA. Zanašale so se predvsem na informacije takratne Varnostne službe JLA ter na njeno mrežo in ocene. Kot protiutež tej službi, njenemu načinu dela, metodam in sredstvom in da bi zavarovali podatke, objekte, ustanove in vse dejavnike osamosvajanja, vključene v sistem Republiškega sekretariata za ljudsko obrambo (RSLO), je bila oblikovana Varnostna služba v okviru RSLO. Ker ni delovala skladno z varnostno službo JLA, je delovala protiobveščevalno in varnostno, primorana pa je bila delovati tudi obveščevalno. Njen cilj je bil pridobiti čim več informacij o namerah zvezne oblasti in JLA, spremljati bojno pripravljenost JLA ter njeno strukturo, organiziranost, stanje morale med pripadniki JLA ter načrte za posamezne intervencije JLA. Na osnovi teh pridobljenih podatkov so pripravljali poročila in analize za slovensko državno vodstvo.[4]

- Že sam prosilec je v dopolnitvi zahteve z dne 27. 2. 2025 navedel, da zahteva dokumente, ki predstavljajo vsa obveščevalna, protiobveščevalna, varnostna, vojaška poročila s podatki o JLA, ki so jih Sektorju za varnost RSLO in kasneje Varnostnemu organu ministrstva za obrambo (VOMO) – od junija 1991 naprej posredovali zunanji sodelavci iz JLA (aktivne vojaške osebe JLA), ki so v obdobju 1990/1991 na pobudo takratnega Sektorja za varnostne zadeve RSLO za potrebe procesa osamosvajanja Republike Slovenije izvajali obveščevalne, varnostne in vojaške naloge v korist države. Torej že iz opredelitve zahteve izhaja, da se zahteva nanaša na podatke, namenjene delovanju takratne obveščevalno varnostne službe, ki so bili izrazito interne narave, zbrani za določen cilj in glede na naravo podatka znani samo določenim posameznikom. Slednje tudi zaradi varovanja identitete posameznikov (tajnih sodelavcev), ki so te podatke za službo zbirali, kar je bilo bistvenega pomena za dosego cilja.

- Takrat veljavni Zakon o notranjih zadevah[5] je kot posebne operativne metode dopuščal tudi tajno sodelovanje. Tajno sodelovanje je ene izmed oblik delovanja obveščevalne službe, s katero se preko posameznikov v izpostavljenih sredinah oziroma posameznikov, ki imajo z njimi stike, pridobiva tajne podatke in je najstarejša metoda dela obveščevalnih služb.[6] Že beseda »tajno« dejansko pove, da gre za izrazito »skrito« delovanje, ki zahteva visoko stopnjo varovanja podatkov.

- Da gre za vrsto podatkov, ki so izrazito interne narave, izhaja povsem jasno že iz nazivov te službe, pa tudi njenih ciljev in nalog, v preteklosti in danes.

(30) Na podlagi navedenega je torej pritrditi navedbam organa, da gre za dokumente, ki se nanašajo na notranje delovanje organa. Predmet zahteve so nedvomno podatki, ki jih je takratna obveščevalno-varnostna služba zbirala s pomočjo tajnih sodelavcev za svoje nadaljnje delo oziroma za opravljanje svojih primarnih nalog, kar izhaja že iz samih navedb prosilca. Po oceni IP takšno delovanje celo presega klasični pojem notranjega delovanja organov po tej izjemi od dostopa, v okviru katerega nastajajo podatki oziroma dokumenti znotraj organa in predstavljajo njegovo razmišljanje oziroma njegovo politiko delovanja.

(31) IP je opravil še t. i. specifični škodni test. IP je torej ocenil, ali bi razkritje teh podatkov povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Navedeno pomeni, da se dostop do informacije zavrne le v primeru, če bi bila škoda, ki bi nastala organu zaradi motenj pri delovanju, večja od pravice javnosti, da se seznani z informacijo. Proces »notranjega razmišljanja organa« se ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. Pojem »motnje« je treba razlagati kot pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem organa in ni treba, da razkritje dokumenta že resno ogrozi proces odločanja institucije. To pa pomeni, da je motnja procesa odločanja institucije bistveno nižja stopnja ogroženosti, ob kateri je po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ že možno zavrniti zahtevo za dostop do zahtevane informacije. Takšno stališče je izoblikovala tudi sodna praksa. Glede na prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vrhovno sodišče)[7] je za izpolnitev drugega dela pogoja izjeme po določbi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ treba ugotoviti, ali bi z razkritjem zahtevanih dokumentov nastale motnje procesa odločanja institucije, pri čemer je odločilno ugotoviti motnje, ki bi nastale z razkritjem konkretnih zahtevanih dokumentov. Navedeno izhaja iz sodbe Vrhovnega sodišč št. X Ips 1613/2011-28, citirano: »Po mnenju vrhovnega sodišča ni pravilno stališče, da bi moralo razkritje dokumenta že resno ogroziti proces odločanja institucije. Motnja procesa odločanja institucije je bistveno nižja stopnja ogroženosti, ob kateri je po določbi 11. točke 1. odstavka 6. člena ZDIJZ že možno zavrniti zahtevo za dostop do zahtevane informacije. Tožeča stranka po mnenju sodišča pravilno opozarja, da bi se ob zaukazanem delnem prekritju posameznih besed v Pravilniku lahko ugotovil sistem varovanja prostorov tožeče stranke z video nadzorom. Treba je upoštevati, da se v prostorih tožeče stranke opravlja dejavnost, ki ne more biti v celoti na vpogled širši javnosti, pa čeprav bi bila ta dejavnost za javnost lahko zanimiva. Vrhovno sodišče je prvostopenjskemu sodišču v citiranem sklepu dalo navodilo, da mora ob ponovnem sojenju pretehtati določbe Pravilnika in odločiti o prekritju podatkov v njem v toliki meri, da ne bi bilo mogoče razkriti sistema varovanja v prostorih tožeče stranke, prekriti pa bo treba tudi imena, navedena v tem Pravilniku, ne glede na to, da so javni uslužbenci, saj jim ta Pravilnik daje določene naloge, ki pa ne morejo biti podatek javnega značaja.«.

(32) Ob upoštevanju navedenega in narave vsebine zadevnih dokumentov IP ugotavlja, da je v obravnavanem primeru podan tudi drugi pogoj za obstoj izjeme notranjega delovanja organa, katerih razkritje bi povzročilo motnje v procesu delovanja organa. Odločitev IP temelji na predhodnih navedbah o sami naravi zadevnih dokumentov z vidika njihovega nastanka in same narave dela službe, katere dokumenti so predmet presoje, ter naslednjih dejstev:

- Dokumenti vsebujejo obveščevalno varnostne podatke, ki so jih takratni obveščevalno varnostni službi sporočali tajni sodelavci. Na podlagi navedb v zadevnih dokumentih bi bili v javnosti ti tajni sodelavci določljivi, kar pa je ravno nasprotno od bistva tajnega delovanja in namena tajnega sodelovanja službe s tajnimi sodelavci takrat in danes. Kot izhaja iz Uredbe o obveščevalno-varnostni službi Ministrstva za obrambo opravlja OVS, v skladu z zakonom, strokovne obveščevalne, protiobveščevalne in varnostne naloge na obrambnem področju, pr čemer je temeljni namen in cilj opravljanja nalog obveščevalna, protiobveščevalna in varnostna podpora skupnih obrambnih in drugih, zlasti vojaških dejavnosti za odvračanje in preprečevanje napada na državo, obrambo neodvisnosti, nedotakljivosti in celovitosti države (2. člen). Iz Zakona o obrambi pa izhaja, da pooblaščeni delavci zbirajo obveščevalne podatke s tajnim sodelovanjem, s posebnimi oblikami pridobivanja podatkov pod pogoji in na način, predpisan za Slovensko obveščevalno-varnostno agencijo (prvi odstavek 34. člena). IP tako sledi navedbam organa, da bi razkritje teh podatkov hudo ogrozilo uspešnost bodočega izvajanja oziroma sposobnost učinkovitega izvajanja nalog OVS in vplivalo tudi na verodostojnost in zanesljivost službe, ki s temi podatki razpolaga. Tudi po oceni IP je škoda, ki bi nastala ob razkritju tajnih sodelavcev v obravnavanem primeru, za kredibilnost službe kot je OVS, katere tajnost sodelovanja je ena od bistvenih pooblastil za dosego ciljev v interesu države, ter posledično tudi za same državne interese, nepredstavljiva, predvsem z vidika sodelovanja z obstoječimi tajnimi sodelavci in pridobivanja novih. Nedvomno podatki, ki se nanašajo na dejavnost obveščevalno varnostnih služb ter na posebne oblike pridobivanja podatkov, zahtevajo za vsako obveščevalno varnostno službo najvišjo možno raven zaščite podatkov, ne glede na oddaljenost dogodkov, na katere se nanašajo zadevni dokumenti. Ne glede na to, da tajni sodelavci niso navedeni z imeni in priimki so lahko določljivi in za nastanek škodnih posledic je dovolj tudi v primeru, če so določljivi »le« ožjemu krogu ljudi.

- Tudi iz prakse IP izhaja, da bi razkritje dokumentov, ki temeljijo na načelu zaupnosti (kot npr. postopki pri Varuhu človekovih pravic[8]), povzročilo motnje v delovanju institucije, s čimer bi bil ogrožen smisel in pomen organa, in to je v obravnavanem primeru OVS. Če je namreč zaupanje porušeno (in na tej točki je že mogoče govoriti o izkazovanju škode v primeru razkritja dokumentov) oziroma obstaja bojazen, da bodo dokumenti, ki so nastali na podlagi tajnega sodelovanja, dostopni na podlagi določb ZDIJZ, lahko pride do situacije, ko je v delu pooblastil, ki se nanaša na tajno sodelovanje, vprašljivo samo delovanje organa.

- Poleg navedenega pa IP ocenjuje tudi, da bi škoda nastala tako organu in posledično državi, če bi se razkrila vsebina dokumentov, iz katerih izhaja delovanje službe v času osamosvojitve tako z vidika taktike in metodike dela službe kot tudi obsega takratnega delovanja. Dokumenti namreč vsebujejo različne kategorije podatkov, ki se specifično navezujejo na točno določene dogodke, ravnanja ali počutja posameznikov ter druge okoliščine, iz katerih pa je razvidna tudi taktika ali metodika dela tajnih sodelavcev in delovanja takratne obveščevalno varnostne službe.

- Po oceni IP bi razkritje zadevnih dokumentov tako dolgoročno vplivalo na samo učinkovitost organa, med tem ko je treba pri tej izjemi pojem »motnje« razlagati kot pojav, ki ni usklajen s pravilnim, normalnim delovanjem organa. Pri izjemi notranjega delovanja organa namreč ni treba, da razkritje dokumenta že resno ogrozi proces odločanja institucije, pri čemer IP v obravnavanem primeru ocenjuje, da lahko razkritje zadevnih dokumentov že resno ogrozi proces delovanja OVS.

(33) Upoštevaje navedeno IP zaključuje, da je izpolnjen tudi drugi pogoj za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, in ker sta kumulativno izpolnjena oba pogoja, je IP pritrdil stališču organa, da v obravnavanem primeru podana izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena določa ZDIJZ, razen v primeru dveh dokumentov, o dostopu do katerih je IP odločil v 1. točki izreka te odločbe. Gre za uradna dokumenta službe, ki se ne nanašata na obveščevalno varnostno delovanje.

(34) IP pripominja, da je sicer res bistvena funkcija ZDIJZ ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, ker preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo, in da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij, vendar je treba pri tem upoštevati tudi dejstvo, da niso vsi dokumenti zavezancev po ZDIJZ a priori javni in da je tako ocenil že zakonodajalec, ko je uzakonil izjeme od dostopa. Nedvomno bi bili ti dokumenti interesantni za javnost, ampak po mnenju IP gre za dokumente, pri katerih je interes javnosti, da ostanejo nedostopni, v obravnavanem primeru večji od interesa javnosti po razkritju. Gre torej za dokumente, za katere je vsakemu razumnemu posamezniku jasno, da so ti dokumenti pred javnostjo nedostopni.

(35) Ker dokumenta, o dostopu do katerih je IP odločil v 1. točki izreka te odločbe, obsegata določene osebne podatke javnih uslužbencev, se IP opredeljuje še do te izjeme od dostopa.

Izjema varstva osebnih podatkov

(36) IP ugotavlja, v skladu z definicijo osebnega podatka po določilu člena 4(1) člena Splošne uredba o varstvu podatkov[9], da so podatki o imenu, priimku, funkciji oziroma delovnem mestu in podpisu osebni podatki posamezne fizične osebe.

(37) IP je tako preveril še, ali je za obdelavo teh podatkov (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. V drugem odstavku 6. člena pa Splošna uredba o varstvu podatkov določa, da države članice lahko ohranijo ali uvedejo podrobnejše določbe, da bi prilagodile uporabo pravil te uredbe v zvezi z obdelavo osebnih podatkov za zagotovitev skladnosti s točkama (c) in (e) odstavka 1, tako da podrobneje opredelijo posebne zahteve v zvezi z obdelavo ter druge ukrepe za zagotovitev zakonite in poštene obdelave, tudi za druge posebne primere obdelave iz poglavja IX. 

(38) Upoštevaje navedene določbe IP ugotavlja, da zakonito podlago za razkritje predhodno navedenih osebnih podatkov funkcionarja (ministra) in javnih uslužbencev v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov predstavlja ZDIJZ, konkretno določba 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. V skladu s to določbo se dostop do zahtevane informacije dovoli (tudi v primeru podane izjeme varstva osebnih podatkov), če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v primerih iz 1. in 5. do 8. točke prvega odstavka ter v primerih, ko zakon, ki ureja javne finance ali zakon, ki ureja javna naročila, določata drugače (ki pa v obravnavanem primeru niso podani).

(39) Drugih izjem od dostopa IP po uradni dolžnosti ne ugotavlja, zatrjeval pa jih ni niti organ.

Opredelitev do posameznih pritožbenih navedb

(40) IP se načeloma lahko strinja z navedbami prosilca, da so metode vseh obveščevalno-varnostnih služb enake, vendar je treba upoštevati tudi dejstvo, da se nedvomno razlikujejo v obsegu dejavnosti, ki jo izvajajo, ter v tem, kdo naloge izvaja in proti komu. Treba je namreč upoštevati tudi dejstvo, da gre za takšno naravo dejavnosti, ki jo vsaka država izrazito varuje, in da se lahko opravlja ravno zaradi tajnosti delovanja posameznikov, ki brez tega pri svojem delu ne bi bili uspešni oziroma na to posamezniki tudi ne bi pristali, če jim ne bi bila zagotovljena skrita identiteta, kot jim je bila tudi v obravnavanem primeru v zadevnih dokumentih.

(41) Kot že navedeno uvodoma, so dolžni tako organi kot tudi IP v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Pri tem organi in IP niso dolžni ugotavljati, ali so bili kakšni podatki že javno objavljeni v posameznih knjigah ali v medijih, in nato dostop po določbah ZDIJZ presojati glede na to. Niti niso dolžni presojati, ali bi morali določeni organi zaradi tega ustrezno ukrepati. Poleg tega gre v obravnavanem primeru za posameznika, ki je knjigo napisal na podlagi določenih dejstev in okoliščin osamosvojitve, s katerimi se je seznanil v okviru svojega delovnega razmerja, in torej podatkov ni pridobil na podlagi določb ZDIJZ.

(42) V zvezi s pritožbenim predlogom prosilca, da IP zaradi nevestnega dela v službi in zlorabe uradnega položaja v tem postopku na podlagi 39. člena ZDIJZ kaznuje s predpisano globo osebe organa, odgovorne za kršenje ZDIJZ v tem postopku, pa IP meni, da za uvedbo postopka o prekršku ni podane pravne podlage. Kot je IP zapisal prosilcu že v svoji predhodni odločbi, posamezna odločitev organa, s katero se prosilec ne strinja, ne predstavlja kršitve določb ZDIJZ. Vsak zavezanec po ZDIJZ, torej tudi organ v obravnavanem primeru, sprejme odločitev, ki jo ocenjuje kot pravilno, in če se prosilec z odločitvijo zavezanca ne strinja, ima zoper to odločitev na voljo ustrezno pravno sredstvo. Tako kot ima vsak prosilec na voljo pravno sredstvo (tožbo) zoper odločitev IP.

Sklepno

(43) IP je torej na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag delno ugodil pritožbi prosilca in izpodbijano odločbo organa, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZDIJZ, delno odpravil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. V preostalem delu pa je IP pritožbo prosilca, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

(44) V skladu s petim odstavkom 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(45) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] Vsakdo, ki v pritožbenem postopku zahteva varstvo svojih pravic oziroma pravnih koristi, mora ves čas izkazovati pravni interes oziroma pravovarstveno potrebo. To pomeni, da mora stranka v pritožbenem postopku ves čas postopka izkazovati, da bi ugoditev njeni pritožbi pomenila zanjo določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogla doseči. Pravovarstveni interes pomeni možnost, da si stranka s pritožbo v upravnem postopku izboljša svoj pravni položaj. Namen postopka po ZDIJZ je dostop oziroma seznanitev prosilca oziroma javnosti z dokumenti, ki jih zahteva, ta namen pa je dosežen, ko prosilec dokumente oziroma podatke pridobi, ne glede na kateri pravni podlagi.

[2] Komentar Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, dr. Senko Pličanič s soavtorji, Inštitut za javno upravo pri Pravni fakulteti.

[3] Podrobneje delovanje in organizacijo obveščevalno varnostne službe organa ureja Uredba o obveščevalno-varnostni službi Ministrstva za obrambo.

[4] Pravni okviri delovanja varnostnih in obveščevalnih služb od osamosvojitve dalje, Gordana Černe, junij 2011.

[5] Uradni list SRS, št. 28/1980, 38/1988, 27/1989, Uradni list RS - stari, št. 8/1990 - ZSDZ, 19/1991, Uradni list RS, št. 4/1992, 58/1993, 87/1997, 87/1997 - ZPSDP, 31/1998 - odl. US, 48/1998, 49/1998 - ZPol, 70/1998 - skl. US.

[6] Šaponja, 1999, str. 88.

[7] Npr. Sklep št. X Ips 320/2010 z dne 1. 9. 2011.

[8] Npr. št. 090-146/2023.

[9] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES.