prosilec - Ministrstvo za obrambo

POVZETEK:

IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da organ v konkretni zadevi ni imel pravne podlage za izdajo izpodbijane odločbe, saj ni razpolagal z zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja. Prosilec tudi pozneje ni izrecno ali molče v to privoli, ravno nasprotno. Prosilec je v pritožbi izrecno navedel, da takšni obravnavi njegove vloge nasprotuje. Slednje pomeni, da je organ odločil po zgrešenem pravnem temelju. IP je odločbo organa prve stopnje tako izrekel za nično.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-134/2025/2

Datum: 15. 5. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke, Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US in 102/15; v nad. ZDIJZ) in 249. člena ter četrtega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 28. 3. 2025, zoper odločbo Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-1/2025-11 z dne 14. 3. 2025, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.     Odločba Ministrstva za obrambo, št. 090-1/2025-11 z dne 14. 3. 2025, je nična.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 19. 12. 2024 na organ vložil pritožbo zoper sklep, št. 071-15/2024-7 z dne 2. 2. 2024, v kateri je navedel, da ni prejel vseh dokumentov iz njegove zahteve z dne 24. 9. 2024, vložene na podlagi določb ZVOP-2 (seznanitev z lastnimi osebnimi podatki). Gre za dokumente, ki nedvomno obstajajo, saj jih je v obdobju 1991-1994 prosilec sam sestavil in podpisal v ….. Prav tako je v obdobju 1994-2000, ko je bil zaposlen v …, ustvaril številne dokumente, ki mu niso bili posredovani. Leta 2013 je prosilec med drugim sodeloval tudi na natečaju za …, dokumentacija o tem zagotovo obstaja.

Z dopisom, št. 071-15/2024-11 z dne 30. 12. 2024, je organ prosilca obvestil, da zahtevani dokumenti ne sodijo v okvir seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, zato bo predmetno vlogo obravnaval po določbah ZDIJZ.

Z odločbo, št. 090-1/2025-6 z dne 3. 2. 2025, je organ zahtevi prosilca delno ugodil in mu posredoval sledeče dokumente (s prekritimi osebnimi podatki):

- Uradni zaznamek, Uprava za varnost, brez številke in datuma:

- Analiza varnostno politične situacije v R Hrvaški in v BiH in Širše, Uprava za varnost, brez številke, z dne 12. 9. 1991;

- Uradni zaznamek, Uprava za varnost, št. 881/14-454 z dne 14. 8. 1991;

- Analiza, Uprava za varnost - Letalske sile, št. 881/14-454 z dne 14. 8. 1991;

- Zapisnik o stanju objekta Rožnik, Uprava za varnost, brez številke in datuma;

- Izjava, VI. Uprava VOMO, št. 881-600/ z dne 21. 9. 1994 (s prekritim imenom in priimkom);

- Uradni zaznamek, Uprava za varnost, brez številke in datuma (s prekritim imenom in priimkom);

- Uradni zaznamek, Uprava za varnost, št. 881/14-176 z dne 1. 7. 1991 (s prekritim imenom, priimkom, datumom rojstva, krajem rojstva, naslovom stalnega prebivališča ter telefonsko številko);

- Sklep Uradniške sveta, št. 01300-40/2013-JU/37 z dne 16. 7. 2013 (s prekritim datumom rojstva, nazivom prejšnjega delodajalca oz. nazivom podjetja ter naslovom stalnega prebivališča).

V preostalem delu je organ zahtevo prosilca zavrnil.

Zoper predmetno odločbo je prosilec dne 2. 2. 2025 vložil pritožbo, v kateri navaja, da mu je organ posredoval samo del dokumentov, čeprav bi mu moral poslati več kot 50 dokumentov, katere je v 9 letih sam ustvaril kot avtor in podpisnik, poleg tega pa obstajajo še dokumenti iz kadrovske službe, na katerih se nahajajo njegovi osebni podatki, kot je npr. dokumentacija iz leta 2013, ko je sodeloval pri javnem razpisu za ….. Organ mu je poslal samo en dokument iz te dokumentacije in še to samo z delnim dostopom. Prosilec zahteva, da mu organ takoj posreduje vse zahtevane dokumente z njegovimi osebnimi podatki.

Z odločbo, št. 090-1/2025-11 z dne 14. 3. 2025, je organ nadomestil odločbo, št. 090-1/2025-6 z dne 3. 2. 2025, in zahtevi prosilca delno ugodil ter mu posredoval sledeče dokumente, s prekritimi osebnimi podatki:

- Analiza varnostno politične situacije v R Hrvaški in v BiH in Širše, Uprava za varnost, brez številke, z dne 12. 9. 1991:

- Uradni zaznamek, Uprava za varnost, št. 881/14-454 z dne 14. 8. 1991;

- Analiza, Uprava za varnost - Letalske sile, št. 881/14-454 z dne 14. 8. 1991;

- Zapisnik o stanju objekta Rofnik, Uprava za varnost, brez številke in datuma.

- Izjava, VI. Uprava VOMO, št. 881-600/ z dne 21. 9. 1994 (brez imena in priimka);

- Uradni zaznamek, Uprava za varnost, brez številke in datuma (brez imena in priimka);

- Uradni zaznamek, Uprava za varnost, št. 881/14-176 z dne 1. 7. 1991 (brez imena, priimka, datuma rojstva, kraja rojstva, naslova stalnega prebivališča ter telefonske številke);

- Sklep Uradniškega sveta, št. 01300-40/2013-JU/37 z dne 16. 7. 2013 (brez datuma rojstva, naziva prejšnjega delodajalca oz. naziv podjetja ter naslova stalnega prebivališča).

Zahtevo prosilca za posredovanje dokumentov, ki jih je ustvaril in podpisal v obdobju od 1994-2000, ko je bil zaposlen v Centru za strateške študije MORS in v Kabinetu ministra, je organ zavrnil, ker z njimi ne razpolaga, dostop do dokumenta »Predlog organizacije Službe za elektronsko izvidovanje«, brez št. in datuma nastanka dokumenta, pa iz razloga, ker je dokument označen s stopnjo tajnosti »TAJNO«.

Zoper nadomestno odločbo, št. 090-1/2025-11 z dne 14. 3. 2025, je prosilec dne 28. 3. 2025 vložil pritožbo, v kateri navaja, da mu organ ni posredoval vseh zahtevanih dokumentov z njegovimi osebnimi podatki. Dokumente je prosilec zahteval na podlagi določb ZVOP-2, vendar se organ spreneveda in mu ne posreduje vseh dokumentov, z njegovimi osebnimi podatki. Dodatno prosilec navaja, da ne gre za zahtevek po ZDIJZ, ampak po ZVOP-2, po Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov in po 38. členu Ustave, vendar organ sam spreminja njegove zahtevke in mu jemlje pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. Prosilec zahteva, da mu organ pošlje vse zahtevane dokumente z njegovimi osebnimi podatki, prav tako IP predlaga, da pri organu izvede »in camera« ter mu izroči podatke, do katerih je upravičen po 38. členu Ustave in po 15. členu Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov.

IP je dne 7. 4. 2025 prejel dopis organa, št. 090-1/2025-14, s katerim mu je ta, na podlagi 245. člena ZUP, odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje.

Izpodbijana odločba je nična.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. člena ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP najprej opozarja na 128. člen ZUP, ki določa, da je organ v zadevah, v katerih je po zakonu ali po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, pristojen začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana. ZDIJZ v drugem odstavku 5. člena določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja, ureditvi postopka z zahtevo za dostop do informacij javnega značaja pa je namenjeno celotno četrto poglavje v zakonu, z naslovom »Postopek z zahtevo za dostop ali za ponovno uporabo« (členi 12 – 27.a ZDIJZ). ZDIJZ tako na več mestih jasno opredeljuje, da postopka za dostop do informacij javnega značaja ni mogoče voditi brez zahteve prosilca. Povedano drugače postopek po ZDIJZ se lahko začne in vodi samo na zahtevo stranke (drugi odstavek 5. člena ZDIJZ). Če organ izda odločbo brez zahteve stranke, je takšno odločbo, na podlagi 249. člena ZUP, treba izreči za nično.

Ker se postopek za dostop do informacij javnega značaja lahko vodi zgolj in izključno na zahtevo prosilca, je v konkretnem primeru treba najprej ugotoviti, ali je vlogo prosilca z dne 19. 12. 2024, v zvezi s katero je organ odločil z izpodbijano odločbo, sploh šteti za zahtevo, ki je bila vložena na podlagi določb ZDIJZ. V nasprotnem primeru je treba namreč zaključiti, da je organ v postopku izdaje izpodbijane odločbe zagrešil nepravilnost, ki ima za posledico njegovo ničnost. Po 249. členu ZUP se za nično izreče odločbo, če organ druge stopnje ugotovi, da se je zgodila v postopku na prvi stopnji taka nepravilnost, ki ima za posledico ničnost odločbe (279. člen ZUP). Po 4. točki prvega odstavka 279. člena ZUP se med drugim izreče za nično odločba, ki jo je izdal organ brez zahteve stranke (128. člen tega zakona), pa stranka pozneje ni izrecno ali molče v to privolila.

Čeprav po določbi tretjega odstavka 17. člena ZDIJZ prosilcu ni treba izrecno označiti, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, pa jo mora organ vseeno obravnavati po ZDIJZ, če iz narave zahteve izhaja, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. To pa nikakor ne velja tudi v obratni smeri – organ zahteve, ki je bila vložena po drugem predpisu, nikakor ne more obravnavati po tem zakonu. Podobno izhaja tudi iz sodne prakse Upravnega sodišče RS, npr. iz sodbe pod opr. št. IU 388/2014-32 z dne 23. 6. 2014, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da organ ne more samoiniciativno prvotnega zahtevka stranke spremeniti v zahtevek za dostop do informacije javnega značaja po ZDIJZ, ker se v takem primeru bistveno spremenijo tudi pravila in postopki odločanja pred pristojnimi organi, lahko pa stranko v skladu z načelom varstva pravic strank iz 7. člena ZUP, opozori na različne podlage za uveljavitev določene pravice.

IP je ugotovil, da iz vloge prosilca z dne 19. 12. 2024 ne izhaja, da bi bila vložena na podlagi določb ZDIJZ. Iz prosilčeve vloge (in pritožbe) namreč jasno izhaja, da prosilec želi od organ pridobiti dokumente na podlagi določb ZVOP-2 oz. po Splošni uredbi o varstvu osebnih podatkov oz. v okviru seznanitve z lastnimi osebnimi podatki, pri čemer v nobenem delu ne omenja, da zahteva dokumente, ali da so ti »prosto dostopni javnosti« ali da gre za »javne podatke«, ravno nasprotno, prosilec ves čas zatrjuje, da želi pridobiti dokumente s svojimi osebnimi podatki in da organ spreminja njegove zahtevke ter mu jemlje pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. IP posledično zaključuje, da organ ni imel zakonske podlage, da zahtevo prosilca z dne 19. 12. 2024 obravnava po ZDIJZ.

Upoštevajoč navedeno dejansko stanje je IP zaključil, da organ v konkretni zadevi ni imel pravne podlage za izdajo izpodbijane odločbe, saj ni razpolagal z zahtevo prosilca za dostop do informacij javnega značaja. Prosilec tudi pozneje ni izrecno ali molče v to privoli, ravno nasprotno. Prosilec je v pritožbi izrecno navedel, da takšni obravnavi njegove vloge z dne 19. 12. 2024 nasprotuje. Slednje pomeni, da je organ odločil po zgrešenem pravnem temelju.

IP sklepno ugotavlja, da organ ni imel podlage za izdajo izpodbijane odločbe po ZDIJZ, zato jo je, na podlagi 249. člena ZUP v povezavi s 4. točko prvega odstavka 279. člena ZUP, izrekel za nično.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10 – ZUT-UPB5 in 14/15 – ZUUJFO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke