prosilec - Ministrstvo za obrambo

POVZETEK:

Organ je zavrnil zahtevo prosilca za dostop do dokumentov s psevdonimi in imeni 18 zunanjih sodelavcev iz JLA, ker z njimi ne razpolaga. IP je na ogledu in camera pregledal dokumentacijo, s katero organ razpolaga v zvezi s tajnimi sodelavci v relevantnem obdobju in ugotovil, da ta ne vsebuje nobenega dokumenta, ki bi hkrati vseboval ime in psevdonim kateregakoli izmed 18 tajnih sodelavcev, ki jih navaja prosilec v zahtevi. IP je zato zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-408/2024/7

Datum: 21. 11. 2024

Informacijski pooblaščenec, po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilec) z dne 15. 10. 2024, zoper odločbo Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-48/2024-5 z dne 3. 10. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.         Pritožba prosilca z dne 15. 10. 2024 zoper odločbo Ministrstva za obrambo, št. 090-48/2024-5 z dne 3. 10. 2024, se zavrne.

2.         V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

(1)           Prosilec je 7. 9. 2024 organ prosil, da mu posreduje kopije dokumentov s psevdonimi in imeni 18 zunanjih sodelavcev iz JLA (aktivnih vojaških oseb JLA), ki so v obdobju 1990 – 1991, na pobudo takratnega Sektorja za varnostne zadeve RSLO Republike Slovenije, za potrebe procesa osamosvajanja Republike Slovenije, izvajali obveščevalne, varnostne in vojaške naloge v korist Slovenije do 7. 7. 1991. Prosilec je navedel tudi psevdonime 18 zunanjih sodelavcev, na katere se nanaša njegova zahteva. Organ je prosilca pozval na dopolnitev zahteve z dopisom št. 090-48/2024-2 z dne 19. 9. 2024, na katerega je prosilec odgovoril, da je v zahtevi z dne 7. 9. 2024 zelo konkretno opredelil, katere dokumente zahteva in konkretiziral celo organ v sestavi, ki s temi dokumenti razpolaga. V nadaljevanju odgovora na poziv je prosilec dobesedno ponovil zahtevo z dne 7. 9. 2024.

(2)            Organ je z odločbo št. 090-48/2024-5 z dne 3. 10. 2024 zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je povzel zahtevo prosilca in 4. člen ZDIJZ ter ugotovil, da v smislu pozitivne opredelitve informacije javnega značaja, ki poleg vsebinske sestavine zahteva še materializirano obliko in razpolaganje z informacijo, ZDIJZ določa, da je informacija javnega značaja tista, ki se nahaja v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva, ki gaje organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Organ je v pristojnih notranje organizacijskih službah preveril, ali se zaprošeni dokumenti morebiti nahajajo pri njih ter ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, navedeno pa pomeni, da z dokumentacijo ne razpolaga v materializirani obliki. S tem, skladno z ZDIJZ, niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba zahtevo prosilca za posredovanje dokumentacije, zavrniti. Glede na smisel dostopa do informacij javnega značaja, ki ga je treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, je treba upoštevati predvsem, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. Ker v konkretnem primeru informacija javnega značaja ne obstaja, saj organ z dokumenti ne razpolaga, je bilo treba odločiti, kot izhaja iz prve točke izreka odločbe organa.

(3)           Dne 15. 10. 2024 je organ prejel pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-48/2024-5 z dne 3. 10. 2024. V pritožbi je prosilec navedel, da so njegove informacije zanesljive, saj je bil tudi sam en od teh tajnih sodelavcev, kasneje pa je bil zaposlen pri organu, pri čemer je zahtevane dokumente videl in zanje vedel ter z njimi opravljal svoje obveščevalno delo. Dokaz, da zahtevani dokumenti obstajajo v arhivu OVS MORS, so tudi izdana potrdila OVS MORS o tem statusu tajnega sodelavca 1990 in 1991 za potrebe uveljavljanja pokojninske dobe in statusa vojnega veterana. Konkretno je OVS MORS na podlagi te dokumentacije iz arhiva organa prosilcu izdal potrdilo št. 130-9/2006-2, z dne 1. 12. 2006. Na podlagi tega potrdila OVS MORS iz 2006 je prosilec pridobil na UE Ljubljana status vojnega veterana. Enaka potrdila OVS MORS so za ureditev statusa vojnega veterana in za priznanje dodatne pokojninske dobe na podlagi zahteve dobili tudi ostali tajni sodelavci iz JLA v obdobju 1990 in 1991, prav na podlagi dokumentacije o tajnih sodelavcih, ki se hrani v arhivu organa. Tudi ta potrdila OVS MORS in UE Ljubljana dokazujejo, da OVS MORS ves čas od 1990 naprej razpolaga z dokumentacijo o 18 tajnih sodelavcih Sektorja za varnost RSLO s psevdonimi in imeni. Andrej Lovšin, ki je bil 1990 do 1994 predstojnik Sektorja za varnost in kasneje Uprave za varnost MORS, je leta 2001, ko je spet bil zaposlen pri organu, izdal knjigo »Skrita vojna«, kjer je na 138. strani in na drugih straneh navedel vseh 18 psevdonimov tajnih sodelavcev iz 1990 in 1991 ter v knjigi opisal njihove aktivnosti iz JLA za potrebe osamosvajanja Republike Slovenije. To knjigo je takrat napisal na podlagi dokumentov iz arhiva OVS, oziroma dokumentov o 18 tajnih sodelavcih iz JLA. Še en dokaz več, da OVS MORS v svojem arhivu razpolaga s temi dokumenti. Pred kratkim je prosilec na OVS poslal dve pobudi, da ta državni organ predlaga predsednici države, po zakonu o dodelitvi državnih odlikovanj, da se vsem 18 tajnim sodelavcem RSLO iz 1990 in 1991, podeli najvišje državno odlikovanje Srebrni častni znak svobode. Direktor OVS MORS je dvakrat odgovoril, da s temi dokumenti razpolagajo, ampak je obakrat naštel različne razloge, zakaj tega predloga za odlikovanje ne bo podal predsednici države. Prosilec je še navedel, da je vsem tem dokumentom o tajnih sodelavcih iz JLA v obdobju 1990 in 1991 potekla oznaka tajnosti konec leta 2004, pred 20 leti, na podlagi novega zakona o tajnih podatkih, in ker nihče leta 2001 z novim zakonom ni ponovno določal stopnje tajnosti tem dokumentom. Prosilec izpodbijano odločbo zavrača, ker je argumentacija organa čisto sprenevedanje in kršenje ZDIJZ, saj je jasno in dokazano, da OVS MORS s to dokumentacijo razpolaga, samo noče je posredovati prosilcu. Prosilec IP predlaga, da naj od organa zahteva, da mu pošlje vse dokumente, ki se tičejo zadeve in mu jih potem posreduje. Prosilec meni, da IP to lahko stori v postopku izvršbe na podlagi 27.a člena ZDIJZ.

(4)            Organ je pritožbo, z dopisom št. 090-48/2024-8 z dne 22. 10. 2024, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP.

(5)            IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja na organ naslovil poziv za dodatna pojasnila št. 090-408/2024/3 z dne 6. 11. 2024, na katerega je organ odgovoril z dopisom št. 090-48/2024-13 z dne 14. 11. 2024. Nato je IP pri organu opravil še ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP, o katerem je nastal zapisnik št. 090-408/2024/6 z dne 20. 11. 2024.

Pritožba ni utemeljena.

(6)            IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

(7)            Prosilec odločbo organa št. 090-48/2024-5 z dne 3. 10. 2024 v celoti izpodbija, ker dvomi v ugotovitev organa, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. IP po pregledu zahteve in njene dopolnitve ugotavlja, da je prosilec zahteval dostop do dokumentov s psevdonimi in imeni 18 zunanjih sodelavcev iz JLA (aktivnih vojaških oseb JLA), ki so v obdobju 1990 - 1991 na pobudo takratnega Sektorja za varnostne zadeve RSLO Republike Slovenije, za potrebe procesa osamosvajanja Republike Slovenije, izvajali obveščevalne, varnostne in vojaške naloge v korist Slovenije do 7. 7. 1991.

(8)           Organ je zahtevo prosilca v celoti zavrnil, ker na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ v povezavi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ ne gre za informacijo javnega značaja, s katero bi organ razpolagal.

(9)           Informacija javnega značaja je na podlagi 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali drugega dokumentarnega gradiva, ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom, ali pridobil od drugih oseb. Iz definicije informacije javnega značaja torej izhajajo trije osnovni pogoji, ki morajo biti izpolnjeni kumulativno, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa,
2. organ mora z njo razpolagati,
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(10)          Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Kot je pravilno navedel organ v izpodbijani odločbi, gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo. Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav, analizirati podatkov ali uvesti novih postopkov, da bi zadostili zahtevi prosilca po ZDIJZ, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo.

(11)          Organ je v dopisu št. 090-48/2024-13 z dne 14. 11. 2024 navedel, da pri njem ne obstajajo dokumenti, ki bi vsebovali oziroma razkrivali identifikacijo oseb, ki naj bi jih Obveščevalno varnostna služba vodila kot tajne sodelavce takratnega VOMO. Da bi IP ugotovil popolno in pravilno dejansko stanje glede vprašanja, ali organ razpolaga z zahtevanimi dokumenti v materializirani obliki, je na ogledu in camera v prostorih Obveščevalno varnostne službe vpogledal v dokumente, ki se nahajajo v dveh škatlah, ki sta označeni kot arhivsko gradivo iz let 1990/1991 št. 12 in št. 13. in vsebujeta dokumente, ki so povezani z delom tajnih sodelavcev. Gre za gradivo, ki ga je Arhiv Republike Slovenije razglasil kot arhivsko gradivo z dopisom št. 62510-20/2006/4 z dne 20. 11. 2007. IP je pri tem ugotovil, da se v navedenih škatlah ne nahaja noben dokument, ki bi hkrati vseboval ime in psevdonim kateregakoli izmed 18 tajnih sodelavcev, ki jih navaja prosilec v zahtevi. Organ je na ogledu in camera pojasnil, da v zvezi s tajnimi sodelavci, na katere se nanaša obravnavana zahteva, ne razpolaga z nobeno drugo dokumentacijo, ki bi vsebovala hkrati njihova imena in psevdonime, saj takšnih dokumentov ni izdelal.

(12)         Ker področje tajnih sodelavcev sodi v pristojnost Obveščevalno varnostne službe,^[1] IP ne dvomi v navedbo organa, da tudi nobena druga služba ne razpolaga z zahtevanimi dokumenti. Organ je to izkazal s pojasnilom Službe za splošne zadeve št. 090-48/2024-4 z dne 1. 10. 2024, iz katerega izhaja, da dokumentarno gradivo Obveščevalno varnostne službe ni bilo predano v stalno zbirko organa, kar je podkrepil še s posredovanjem posnetka zaslona načina in rezultata iskanja v Evidenci prevzemov dokumentarnega gradiva. V navedeni evidenci je organ kot iskalni element navedel »Obveščevalno varnostna služba« in pri tem ni bilo najdenih nobenih zadetkov. Navedeno torej pomeni, da v stalni zbirki dokumentarnega gradiva organa ni nobenega gradiva Obveščevalno varnostne službe.

(13)         Organ je na ogledu in camera pojasnil, da ne držijo pritožbene navedbe prosilca, da je organ na podlagi zahtevanih dokumentov, ki se hranijo v arhivu organa, tajnim sodelavcem iz JLA v obdobju 1990 in 1991 izdal potrdila za ureditev statusa vojnega veterana in za priznanje dodatne pokojninske dobe. Posameznik namreč pridobi status vojnega veterana na podlagi vloge, ki jo vloži pri pristojni upravni enoti, ta pa zaprosi organ za podatke o aktivnostih, ki potrjujejo izpolnjevanje pogojev iz 2. oziroma 2.a člena Zakona o vojnih veteranih (Uradni list RS, št. 59/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVV). Izpolnjevanje pogojev organ v takšnem primeru preveri z vpogledom v kadrovsko mapo, če gre za nekdanjega zaposlenega, in z opravljenimi razgovori z osebami, ki o tem kaj vedo (npr. zaposleni iz takratnega časa). Organ v tem postopku nikoli ne razkriva morebitnih psevdonimov obravnavanih oseb, saj status tajnega sodelavca ni pogoj za status vojnega veterana po ZVV. IP je vpogledal v potrdilo organa št. 130-9/2006-2 z dne 1. 12. 2006, ki ga je prosilec priložil pritožbi, in ugotovil, da v njem ni navedenega dejstva, pod katerim psevdonimom (če je bil tajni sodelavec JLA), je posameznik deloval. Iz navedenega potrdila torej ne izhaja, da ga je organ izdal na podlagi dokumentov, do katerih je prosilec zahteval dostop dne 7. 9. 2024. Posledično dejstvo, da organ izdaja te vrste potrdil, z ničemer ne izkazuje, da organ razpolaga z dokumenti, ki bi vsebovali psevdonime in imena 18 zunanjih sodelavcev iz JLA, ki so predmet obravnavane zahteve prosilca.

(14)         Tudi glede pritožbenih navedb prosilca, da mu je direktor OVS MORS dvakrat odgovoril, da z dokumenti, ki so predmet obravnavane zahteve, razpolaga, je organ pojasnil, da navedeno ne drži, saj je organ prosilcu le na splošno pojasnil, kakšen je režim varovanja podatkov o tajnih sodelavcih, zato se omenjena odgovora v ničemer nista nanašala na navedbe prosilca v obravnavani zahtevi, ki jo je podal po ZDIJZ. IP nima razloga, da bi podvomil v to pojasnilo organa, saj je po vpogledu v dopis organa št. 092-15/2024-2 z dne 6. 9. 2024, ki ga je prosilec v tej zvezi priložil pritožbi, ugotovil, da se dopis nanaša na prosilčevo pobudo za javno objavo imen tajnih sodelavcev VOMO v času od leta 1990 do leta 1991, ter pobudo za podelitev odlikovanj tem posameznikom. Gre torej za vlogo, ki jo je prosilec vložil na drugi pravni podlagi, poleg tega pa se vloga nanaša le na imena, ne pa tudi na psevdonime tajnih sodelavcev. Iz omenjenega dopisa organa torej ne izhaja, da organ razpolaga z dokumenti, ki bi vsebovali psevdonime in imena 18 zunanjih sodelavcev iz JLA, ki jih je prosilec zahteval z zahtevo, vloženo 7. 9. 2024 na podlagi ZDIJZ.

(15)          Glede pritožbenih navedb, ki se nanašajo na vsebino knjige »Skrita vojna«, je organ na ogledu in camera pojasnil, da je bil avtor knjige vodja predhodnic Obveščevalno varnostne službe in je bil v okviru svoje funkcije seznanjen s temi podatki. Upoštevaje navedeno IP meni, da samo dejstvo, da je avtor določene podatke navedel v knjigi, z ničemer ne dokazuje, da obstajajo pri organu dokumenti, ki bi vsebovali psevdonime in imena 18 zunanjih sodelavcev iz JLA, ki jih je prosilec zahteval v obravnavani zahtevi. Prav tako izjava prosilca, da je bil sam eden od teh tajnih sodelavcev, kasneje pa je bil zaposlen pri organu, pri čemer je zahtevane dokumente videl in zanje vedel ter z njimi opravljal svoje obveščevalno delo, ne dokazuje, da je organ v trenutku odločanja o zahtevi prosilca oziroma izdaje izpodbijane odločbe še razpolagal z zahtevanimi dokumenti.

(16)          Na podlagi vsega navedenega je IP zaključil, da je organ zadostno utemeljil razloge, zakaj z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga v materializirani obliki, IP pa tudi nima nobenega razloga, da bi v navedbe organa v zvezi s tem dvomil, pri čemer tudi prosilec ni podal okoliščin, ki bi dejansko kazale na drugačno dejansko stanje.

(17)          Dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga v materializirani obliki, pomeni, da niso izpolnjeni vsi zgoraj navedeni pogoji za opredelitev informacije javnega značaja, iz česar sledi, da zahtevana informacija javnega značaja pri organu ne obstaja.

(18)          Smisel dostopa do informacij javnega značaja je treba iskati v javnem in odprtem delovanju organa, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja, vendar pa je treba upoštevati, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko že obstajajo. IP tako poudarja, da pritožbeni postopek pred IP ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP je namreč organ, ki je, na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, pristojen za odločanje o pritožbi zoper odločbo, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov. Zato IP, skladno z načelom zakonitosti, organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumente, s katerimi v času zahteve in odločanja o zahtevi ni razpolagal v materializirani obliki.

(19)          Ker prosilec v pritožbi navaja, da IP lahko v postopku izvršbe na podlagi 27.a člena ZDIJZ naloži organu, da mu posreduje zahtevane dokumente, IP na koncu še pojasnjuje, da prosilec izvršbo lahko predlaga le v primeru, če organ kljub pravnomočni in izvršljivi odločbi, na podlagi katere je bila ugotovljena pravica prosilca v postopku po ZDIJZ, da se mu posredujejo določeni dokumenti, prosilcu ne posreduje teh dokumentov. Ker v obravnavani zadevi takšna odločba ne obstaja, IP ne more in ne sme voditi postopka izvršbe, kot predlaga prosilec v pritožbi.

(20)         Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, zato je pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(21)         Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

(22)         Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Jasna Duralija, univ. dipl. prav.,

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ.dipl.prav

namestnica pooblaščenke

[1] https://www.gov.si/drzavni-organi/ministrstva/ministrstvo-za-obrambo/o-ministrstvu/obvescevalno-varnostna-sluzba/