prosilec - Ministrstvo za obrambo

POVZETEK:

IP je sledil pojasnilom in ugotovitvam organa, da ta z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, saj je organ v zvezi s tem opravil ustrezne poizvedbe tako v dokumentarnem gradivu, kot pridobil pojasnila njegovih organizacijskih enot, ki bi dokumente lahko imele. Posledično je IP pritožbo prosilca zavrnil, saj organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-206/2024/2

Datum:   1. 7. 2024

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/213 z dne 24. 1. 2023 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člen Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/05,  s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec), z dne 25. 5. 2024, zoper odločbo št. 090-24/2024-4, z dne 14. 5. 2024 (v nadaljevanju izpodbijana odločba), Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožba prosilca z dne 25. 5. 2024 zoper odločbo Ministrstva za obrambo št. 090-24/2024-4 z dne 14. 5. 2024 se zavrne.

2.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v:

(1) Prosilec je 24. 4. 2024 od organa zahteval vpogled v celotno dokumentacijo glede …, ki je bil od avgusta 1993 do marca 1994 gost VOMO in MORS ter fotokopiranje izbranih dokumentov. Želi se seznaniti z dokumenti, ki se nanašajo na njegovo bivanje v službenem stanovanju na … in poročili tedanjega VOMO MORS.

(2) Organ je zahtevo prosilca zavrnil, saj je ugotovil, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga.

(3) Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 25. 5. 2024 vložil pritožbo. V pritožbi je navedel, da bi organ z dokumenti moral razpolagati, saj je bivanje posameznika v službenem stanovanju organa podrobno opisano v knjigah …. Želi, da se organ potrudi in po arhivih poišče zahtevane dokumente.

(4) Organ je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi odstopil v reševanje IP z dopisom št. 090-24/2024-8 z dne 3. 6. 2024. Organ je ponovno pojasnil, da z dokumenti ne razpolaga. Za dokumente je zaprosil tudi druge organizacijske enote in opravil poizvedbo v stalni zbirki organa in ugotovil, da z dokumenti ne razpolaga.

Pritožba ni utemeljena.

(5) IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti.

(6) Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju URS) namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. členom ZDIJZ je vsakomur omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

(7) V  konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na ministrstvo, ki je nedvomno dolžno delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. členu ZDIJZ.

(8) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(9) V obravnavanem primeru je sporno, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga. Organ je namreč odločil, da z dokumenti iz zahteve prosilca ne razpolaga, prosilec pa temu nasprotuje.

(10) Glede na navedbe organa in prosilca v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da je ta zahtevo zavrnil, ker je ugotovil, da z dokumenti ne razpolaga. Iz pritožbene dokumentacije je namreč razvidno, da je organ glede obstoja dokumentov opravil številne poizvedbe, in sicer je od Obveščevalno varnostne službe prejel odgovor, da so pregledali evidence in dokumentarno gradivo in da ne razpolagajo z dokumenti, ki bi se nanašali na …. O tem so odločali že leta 2014. Poizvedbo je opravil tudi Sekretariat generalnega sekretarja in ugotovil, da v stalni zbirki dokumentarnega gradiva ministrstva, v gradivu Kabineta ministra iz obdobja julij 1993 do maj 1994, dokumentov glede navedene osebe niso našli. Enako dejansko stanje so ugotovili tudi že leta 2020.

(11) IP tako ugotavlja, da je organ opravil poizvedbe in vpogledal v evidence in ugotovil, da z dokumenti ne razpolaga, prav tako z njimi ni razpolagal niti v preteklosti, ko je že opravljal enake poizvedbe. Iz predložene dokumentacije posledično ne izhaja noben sum, da bi organ razpolagal z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne bi želel posredovati, saj je organ ustrezno pojasnil, zakaj z zahtevanimi informacijami ne razpolaga in zahteve ni zavrnil pavšalno, temveč je pri odgovornih osebah ustreznih organizacijskih enot opravil poizvedbe in vpogledal v evidence dokumentarnega gradiva. IP je zato sledil pojasnilom, da organ z dokumenti dejansko ne razpolaga. Ob tem je IP štel za irelevantno pritožbeno navedbo, da obstoj dokumentov potrjujejo navedbe iz določenih knjig, saj slednje ne dokazuje oz. izkazuje tega, da s temi dokumenti organ dejansko razpolaga niti, da je organ glede na razpoložljive podatke (ime posameznika) morebitne dokumente, sposoben priklicati iz dokumentarnega gradiva. Hkrati je treba upoštevati tudi, da je prosilec zahteval gradivo, ki se nanaša na obdobje izpred tridesetih let, to gradivo pa bi lahko bilo v tem času bodisi predano arhivu, bodisi uničeno.

(12) Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. ZDIJZ ne varuje pravice prosilca, da od organov zahteva, da ustvarijo nov dokument ali ga pridobijo od drugih.

(13) IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

(14) Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

(15) Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali.

(16) Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica informacijske pooblaščenke