prosilec - Ministrstvo za obrambo
+ -Številka: 090-339/2022
Kategorije: Tajni podatki, Test interesa javnosti
POVZETEK:
Organ je zavrnil prosilcu dostop do Revizijskega poročila o smotrnosti nabave bojnih kolesnih vozil 8x8 za potrebe Slovenske vojske zaradi izjeme od dostopa po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni tako vsi vidiki formalnega kriterija za določitev Revizijskega poročila za tajnega kot tudi vidika materialnega kriterija, opredelil pa se je tudi do testa interesa javnosti. Po skrbni presoji navedenih okoliščin oziroma tehtanju interesa javnosti med pravico dostopa na eni strani ter varstvom tajnih podatkov na drugi strani, je IP odločil, da je v obravnavanem primeru interes javnosti za razkritje podan v delu Revizijskega poročila. Ugotovil je namreč, da se predmetni podatki nanašajo tako na področje porabe javnih sredstev, kot tudi na področje obrambe in javne varnosti države, torej se nanašajo na ena od tistih področij oziroma tematik, katerih nadzor je v interesu javnosti zaradi njihove pomembnosti za družbo kot celoto. Nadaljnji argument v prid razkritja pa je tudi dejstvo, da je bila v zvezi z odstopom od pogodbe in smotrnosti nakupa BKV 8x8 sprožena široka javna razprava, pa tudi parlamentarna razprava. Po skrbni presoji bistvenih okoliščin oziroma tehtanju interesa javnosti med pravico dostopa na eni strani ter varstvom tajnih podatkov na drugi strani, je IP tako odločil, da je v obravnavanem primeru interes javnosti za razkritje podan v delu Revizijskega poročila. Ocenil je, da je z dostopom do dela Revizijskega poročila in že javno dostopnih podatkov interesu javnosti zadoščeno. IP je tako pritožbi prosilca ugodil delno.
ODLOČBA:
Številka: 090-339/2022/7
Datum: 12. 1. 2023
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16, 7/18 in 141/22; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22-ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 25. 11. 2022, zoper odločbo Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-59/2022-2 z dne 7. 11. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo
ODLOČBO:
1. Pritožbi prosilca z dne 25. 11. 2022 se delno ugodi in se odločba Ministrstva za obrambo, št. 090-59/2022-2 z dne 7. 11. 2022 delno odpravi ter se odloči:
»Organ je dolžan v roku enaintridesetih (31) dni od vročitve te odločbe:
1.1. iz Revizijskega poročila o smotrnosti nabave bojnih kolesnih vozil 8x8 za potrebe Slovenske vojske št. 060-95/2022-44 z dne 8. 9. 2022 umakniti stopnjo tajnosti INTERNO od strani 1 do točke 3. na strani 9 ter od točke 4. na strani 56 do strani 60 (do konca dokumenta), razen pri besedilu zadnjega odstavka na strani 5 spodaj, ki se nadaljuje na strani 6 zgoraj ter pri pripadajočih opombah;
1.2. prosilcu v obliki fotokopije posredovati dokument v skladu s 1.1. točko izreka te odločbe.«.
2. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.
3. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.
Obrazložitev:
Prosilec je z zahtevo z dne 24. 10. 2022 od organa zahteval fotokopijo Revizijskega poročila o smotrnosti nabave bojnih kolesnih vozil 8 x 8 za potrebe Slovenske vojske, na podlagi katerega se je Slovenija umaknila iz programa Boxer. Navedel je, da v okviru projekta Obljuba dela dolg preverjajo politične obljube. Koalicijski partnerji so se namreč v koalicijski pogodbi zavezali k preklicu nakupa oklepnikov 8x8 Boxer.
Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-59/2022-2 z dne 7. 11. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil v celoti. Organ je najprej ugotavljal, kateri dokument predstavlja informacijo javnega značaja v predmetni zadevi ter v zvezi s tem izpostavil določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Organ je nato ugotavljal, ali z zahtevano informacijo, upoštevaje navedeno določbo ZDIJZ, razpolaga, zato je, z namenom ugotovitve dejanskega stanja, opravil pregled dokumentacije, ki se nanaša na predmetno zahtevo. Organ je tako ugotovil, da razpolaga z Revizijskim poročilom o smotrnosti nabave bojnih kolesnih vozil 8x8 za potrebe Slovenske vojske (v nadaljevanju: Revizijsko poročilo), ki je označen s stopnjo tajnosti INTERNO. Dejstvo, da je zaprošeni dokument označen s stopnjo tajnosti, predstavlja razlog za njegov izvzem od vpogleda javnosti vanj, kar pomeni, da skladno z ZDIJZ ne gre za informacijo javnega značaja.
Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo. Najprej je izpostavil, da organ v izpodbijani odločbi ni utemeljil, kako bi razkritje Revizijskega poročila lahko škodilo delovanju in izvajanju nalog organa, upoštevaje določbo 13. člena ZTP. Nadalje je navedel, da se je Slovenija umaknila iz programa Boxer septembra, zato meni, da razkritje dokumenta ne more škoditi delovanju in izvajanju nalog organa in oznaka INTERNO ni več primerna. Če organ kljub temu meni, da bi razkritje posameznih podatkov v Revizijskem poročilu lahko škodovalo delovanju in izvajanju nalog organa, lahko ob ustrezni utemeljitvi tajnosti omenjene podatke v Revizijskem poročilu prekrije. ZDIJZ določa, da se dostop do dokumentov, označenih z nižjima stopnjama tajnosti dovoli, če za to obstaja prevladujoč javni interes, toda iz izpodbijane odločbe ni razvidno, da bi organ opravil test javnega interesa. Javni interes za razkritje je neizpodbiten. Na podlagi predmetnega Revizijskega poročila je Vlada Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada) sprejela odločitev o odstopu iz programa Boxer, zaradi česar bo po oceni Organizacije za sodelovanje pri skupnem oboroževanju (v nadaljevanju: OCCAR) morala plačati kazen v višini ene petine vrednosti pogodbe. Kot je na tiskovni konferenci 15. 9. 2022 ocenil minister za obrambo, bi kazen za odstop znašala približno 70 milijonov evrov. Javnost ima tako nedvomno pravico vedeti, ali je plačilo kazni smotrna poraba javnega denarja, in za to presojo je razkritje Revizijskega poročila ključno. Po mnenju prosilca bi javnost morala imeti vpogled v Revizijsko poročilo tudi zato, ker so se v javnosti od odločitve o nakupu vozil 8x8 pojavile obtožbe o operativni neustreznosti in nesmotrnosti nakupa. Tudi revizija je po trenutno znanih podatkih ugotovila, da je bil postopek nabave le delno učinkovit. Javnost ima pravico do celostnih informacij o tem, v katerih delih postopek ni bil učinkovit in kdo je za to odgovoren. Odstop od nakupa vozil Boxer po oceni prosilca tudi ogroža načrtovane obrambne sposobnosti Slovenije, Po Resoluciji o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanje slovenske vojske do leta 2035 (v nadaljevanju: Resolucija 2035) bi morala Slovenija do leta 2026 nakupiti ustrezno število vozil tipa 8x8 za vzpostavitev srednjega pehotnega bataljona, kot izhaja iz vladnega sporočila za javnost, pa bi nakup vozil Boxer prispeval k doseganju tega cilja. Revizija nakupa vozil 8x8 Boxer je ena od zavez, ki jih je vladajoča koalicija zapisala v koalicijski pogodbi. Zaradi boljše preglednosti dela Vlade ter izpolnjevanja političnih obljub prosilec meni, da ima javnost pravico do obveščenosti o revizijskem postopku na podlagi dejanskega dokumenta in ne zgolj na podlagi sporočila za javnost. Na podlagi predstavljenih argumentov tako predlaga, da se oznaka tajnosti INTERNO umakne, skladno z drugim in četrtim odstavkom 6. člena ZDIJZ ter se omogoči dostop do delov dokumenta, iz katerega bo razviden revizijski postopek o smotrnosti nabave vozil 8x8 Boxer.
Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, z dopisom št. 090-59/2022-4 z dne 6. 12. 2022, poslal v pristojno odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo prosilca in izpodbijano odločbo. V zvezi s pritožbenimi očitki prosilca je organ poudaril, da je njegova odločitev pravilna in zakonita. Revizijsko poročilo namreč obsega tajne podatke, ki jih je treba varovati skladno z določbami nacionalne zakonodaje ter predpisi NATO in EU, predvsem pa tudi z izjavo Security Assurance, ki jo je Republika Slovenija (v nadaljevanju: RS) podpisala in s katero se je zavezala, da bo tajne podatke mednarodne organizacije OCCAR v okviru programa BOXER varovala in obravnavala v skladu z določbami varnostnega sporazuma med Vlado in Vlado Zvezne Republike Nemčije (v nadaljevanju: ZRN) o vzajemnem varovanju zaupnih podatkov. Navedeno izhaja tudi iz predmetne ocene možnih škodljivih posledic.
Na poziv IP, št. 090-339/2022/2 z dne 7. 12. 2022, je organ 12. 12. 2022 posredoval IP še predmetno Revizijsko poročilo št. 060-95/2022-44 z dne 8. 9. 2022, 13. 12. 2022 pisno oceno možnih škodljivih posledic št. 060-95/2022-44 z dne 8. 9. 2022 (v nadaljevanju: ocena možnih škodljivih posledic). Na poziv IP št. 090-339/2022/5 z dne 13. 12. 2022 pa je nato 20. 12. 2022 posredoval še Pravilnik o varovanju tajnih podatkov na Ministrstvu za obrambo (v nadaljevanju: Pravilnik).
Pritožba je delno utemeljena.
Meje preizkusa s strani pritožbenega organa
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v delu dokumenta, iz katerega je razviden revizijski postopek o smotrnosti nabave vozil 8x8 Boxer, le-ta pa dejansko izhaja iz celotnega Revizijskega poročila.
IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanim dokumentom razpolaga v materializirani obliki, saj ga je, z dopisom št. 090-59/2022-6 z dne 12. 12. 2022, tudi posredoval IP.
Ker je organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevanega dokumenta na podlagi 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju presojal obstoj izjeme varstva tajnih podatkov v obravnavanem primeru.
Izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ
V skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen, to je ZTP.
Izjema tajnih podatkov je odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene, oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke – ZTP. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja, in sicer javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. člen ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala, oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.
Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. člen ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. člen ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. člen ZTP).
V zvezi s formalnim kriterijem za obstoj tajnega podatka v obravnavanem primeru IP ugotavlja:
- Organ je posredoval IP oceno možnih škodljivih posledic št. 060-95/2022-44 z dne 8. 9. 2022. Ocena možnih škodljivih posledic je torej nastala pravočasno, in to je istega dne kot sam presojani dokument. Tajnost je predmetnim podatkom določena do preklica.
- Dokumentu je stopnjo tajnosti določila vodja Notranjerevizijske službe organa, v skladu s Pravilnikom. IP ugotavlja, da pooblastilo vodji Notranjerevizijske službe za določitev predmetnih podatkov za tajne izhaja neposredno iz 1. alineje drugega odstavka 9. člena Pravilnika, izdanega s strani predstojnika organa (ministra). V skladu z navedeno določbo lahko namreč stopnje INTERNO, ZAUPNO in TAJNO določijo (spremenijo/prekličejo) podatkom s svojega delovnega področja tudi vodje sektorjev. Dokumentu je torej tajnost določila pooblaščena oseba (10. člen ZTP).
- Predmetni dokument je bil v skladu z določbami 17. člena ZTP in 6. člena Uredbe o varovanju tajnih podatkov (v nadaljevanju: Uredba)[1] vidno označen z ustrezno oznako tajnosti INTERNO v glavi in v nogi dokumenta. Ustrezno so označene tudi strani dokumenta (zaporedna številka strani glede na skupno število strani dokumenta).
V zvezi z obstojem materialnega kriterija za obstoj tajnega podatka v obravnavanem primeru pa IP ugotavlja:
- Iz ocene možnih škodljivih posledic izhaja, da dokument vsebuje povzetke in izvlečke iz različnih nacionalnih ter Natovih planskih in izvedbenih dokumentov ter aktov poveljevanja, ki jim je določena stopnja tajnosti INTERNO. Obsega torej informacije o načrtovanju izgradnje srednje bataljonske bojne skupine (in srednjega pehotnega bataljona) in srednjega bojnega izvidniškega bataljona, vključno z zahtevami in načrtovanimi viri (materialnimi, finančnimi in kadrovskimi). Njihovo razkritje nepoklicani osebi bi lahko zmanjšalo učinkovitost izgradnje načrtovanih zmogljivosti in bi lahko posledično škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa. Poleg varovanja tajnih podatkov v okviru nacionalne zakonodaje in predpisov NATO in EU, pa je treba po navedbah iz predmetne ocene tajne podatke Revizijskega poročila varovati tudi skladno z izjavo »Security Assurance«. S podpisom te izjave 21. 3. 2022 se je namreč RS zavezala, da bo tajne podatke mednarodne organizacije OCCAR v okviru programa BOXER varovala in obravnavala v skladu z določbami varnostnega sporazuma med Vlado in Vlado ZRN o vzajemnem varovanju zaupnih podatkov. Pogodba ima stopnjo tajnosti OCCAR RESTRICTED, ki je enaka stopnji tajnosti INTERNO, kot je to opredeljeno v »Security Assurance« z dne 21. 3. 2022. RS je, v skladu z določbami ZTP, dolžna te podatke varovati na podlagi mednarodne pogodbe, ki jo sklene s tujo državo ali mednarodno organizacijo, torej skladno z mednarodnim sporazumom.
- IP po vpogledu v predmetno poročilo ugotavlja, da obsega podatke v zvezi z revizijo smotrnosti nabave bojnih kolesnih vozil 8x8 za potrebe Slovenske vojske, ki jo je opravila Notranjerevizijska služba organa. Nabava bojnih kolesnih vozil 8x8 za potrebe Slovenske vojske se nedvomno nanaša na področje obrambe oziroma na naprave, ki so pomembne za ta cilj, saj gre v obravnavanem primeru za oborožitvene sisteme. V zvezi s tem IP za obravnavani primer izpostavlja Resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2025 (v nadaljevanju: Resolucija 2025)[2], ki je predstavljala najvišji razvojno-usmerjevalni dokument, namenjen Slovenski vojski, in hkrati dolgoročni planski dokument, ki je zagotavljal podlago in okvir za dolgoročni razvoj in opremljanje Slovenske vojske, da bo sposobna zagotavljati zmogljivosti, ki jih RS potrebuje za uresničevanje nacionalnih interesov na obrambnem področju, pa tudi zagotavljanje pogojev za ustrezen razvoj in delovanje Slovenske vojske. Navedena resolucija je tako med drugim določala prioritete kot npr. povečanje bojnih zmogljivosti Slovenske vojske s težiščem na oblikovanju srednje bataljonske bojne skupine. Slednje namreč predstavljajo ključen prispevek Republike Slovenije k zagotavljanju mednarodne nacionalne varnosti. S članstvom v EU in organizaciji NATO je namreč Republika Slovenija vključena v proces oblikovanja, usmerjanja in izvajanja varnostne in obrambne politike obeh organizacij ter izpolnjevanja zavez, ki jih je sprejela s članstvom. Namen Slovenske vojske je tako z vojaškimi zmogljivostmi prispevati k uresničevanju interesov in nacionalnovarnostnih ciljev RS. Resolucija 2025 je veljala do 9. 2. 2022, 10. 2. 2022 pa je začela veljati Resolucija 2035[3]. Tudi ta kot prioritete razvoja za doseganje ustrezne ravni pripravljenosti in odzivnosti Slovenske vojske določa, da bo razvoj prednostno usmerjen v oblikovanje srednjega pehotnega bataljona in v vzpostavitev srednjega bojnega izvidniškega bataljona. Vzpostavitev srednje bataljonske bojne skupine pa izhaja tudi iz Srednjeročnega obrambnega programa Republike Slovenije 2018 - 2023[4], Ciljev zmogljivosti Nata 2017 za RS, pa tudi drugih aktov.
- IP pa ugotavlja tudi, da se dejansko podatki o oborožitvenih sistemih nanašajo tudi na področje javne varnosti. Pojem javna varnost v najširšem pomenu obsega tako varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter javni oziroma ustavni red države, ima torej širši ustavno pravni pomen.[5] Po primarnem pravu EU pa pojem javna varnost zajema notranjo kot zunanjo varnost države. Pojem javne varnosti s strani ESČP sicer ni definiran, se pa največkrat povezuje z javnim redom in nacionalno varnostjo.[6]
- IP ocenjuje, da se predmetni podatki nedvomno nanašajo na varovana področja delovanja države po 5. členu ZTP, in sledi utemeljitvi organa, da bi razkritje teh podatkov lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa na področju obrambe, ker bi lahko zmanjšalo učinkovitost izgradnje načrtovanih zmogljivosti (4. točka prvega odstavka 13. člena ZTP), ne glede na to, da se je Slovenija umaknila iz programa Boxer.
Upoštevaje navedeno in po vpogledu v Revizijsko poročilo IP zaključuje, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni tako vsi vidiki formalnega kriterija za določitev Revizijskega poročila za tajnega kot tudi vidika materialnega kriterija. V obravnavanem primeru je torej podana izjema od prostega dostopa po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob navedenem pa IP poudarja še, da se tudi varovanje in dostop do tajnih podatkov tuje države ali mednarodne organizacije izvaja v skladu z ZTP ali predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, oziroma v skladu z mednarodno pogodbo, ki jo je s tujo državo ali mednarodno organizacijo sklenila RS (9. člen ZTP). Določbe, ki v Uredbi urejajo varovanje tajnih podatkov, se uporabljajo tudi za varovanje tajnih podatkov tujih držav ali mednarodnih organizacij, razen če ni izrecno določeno drugače (drugi odstavek 2. člena Uredbe).
Ker je prosilec v pritožbi poudaril, da je v obravnavanem primeru podan javni interes za razkritje, se IP opredeljuje še do tega vprašanja.
Test interesa javnosti
V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pa v obravnavanem primeru niso podani. V obravnavanem primeru so namreč predmet presoje informacije, ki so označene z oznako INTERNO (najnižja stopnja tajnosti), zato je izvajanje testa interesa javnosti dovoljeno.
V obravnavanem primeru se presoja IP osredotoča na tehtanje, ali je javni interes glede razkritja podatkov, dostop do katerih je organ zavrnil zaradi varstva tajnih podatkov, močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do podatkov, ki predstavljajo tajne podatke.
Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.
Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da bi bil javni interes glede razkritja podan, »če bi bile ogrožene take vrednote kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno«.[7] Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo.
Po oceni IP gre zgolj pri posameznih podatkih Revizijskega poročila za podatke, ki bi pripomogli k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost, kar IP utemeljuje v nadaljevanju obrazložitve te odločbe.
Primarno IP izpostavlja, da se predmetni podatki nanašajo tako na področje porabe javnih sredstev, kot tudi na področje obrambe in javne varnosti države. Nedvomno se torej podatki nanašajo na ena od tistih področij oziroma tematik, katerih nadzor je v interesu javnosti zaradi njihove pomembnosti za družbo kot celoto. Nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju teh tematik je nedvomno potreben. V obravnavanem primeru izhajajo konkretni razlogi za varovanje zahtevanih podatkov iz ocene možnih škodljivih posledic, na drugi strani prosilec v pritožbi navaja potrebo po dostopu do verodostojnih podatkov, na podlagi katerih je bila sprejeta odločitev Vlade RS, ki bo za državljane RS imela konkretne finančne posledice. Po oceni IP so v zahtevanem poročilu v javnem interesu tako le isti deli, ki kažejo na ugotovitve revizije v zvezi s smotrnostjo sklenjene pogodbe in odstopa od le – te ter deli, ki obravnavajo finančne posledice v zvezi s tem. Ni pa IP ugotovil prevladujočega interesa javnosti za razkritje tajnih podatkov, ki kažejo na zahteve glede tehnične in vsebinske specifikacije opremljenosti slovenske vojske ter na dejanske ugotovitve v zvezi s tem. Interesu splošne javnosti je tako po oceni IP v danih okoliščinah v zadostni meri zadoščeno s tem, da je prosto dostopen del zahtevanega revizijskega poročila, ki izkazuje bistvene podatke o revizijskem postopku o smotrnosti nabave bojnih kolesnih vozil 8 x 8 za potrebe Slovenske vojske, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
V delu Revizijskega poročila, o katerem je IP odločil, da se razkrije, je po oceni IP torej podan interes javnosti, da se podatki razkrijejo iz razloga, ker ti podatki predstavljajo na eni strani podatke o porabi javnih sredstev, na drugi strani pa podatke, ki se nanašajo na pomembna interesna področja družbe. V zvezi s porabo javnih sredstev je treba na tem mestu poudariti še, da je do določene porabe javnih sredstev že prišlo, ne glede na to, da je Vlada od pogodbe odstopila ter da so tudi s tem nastale finančne posledice za državni proračun. Ker ZDIJZ ne vsebuje definicije porabe javnih sredstev, se je ta za potrebe postopkov dostopa do informacij javnega značaja izoblikovala s prakso IP, Upravnega in Vrhovnega sodišča. Pojem porabe (javnih sredstev) je potrebno razlagati širše (tako sodba Upravnega sodišča I U 764/2015-27 z dne 24. 8. 2016), kar pomeni, da je to vsako odplačno ali neodplačno razpolaganje z premoženjem, tudi sprememba ali pretvorba premoženja iz ene oblike v drugo, in tako poraba javnih sredstev niso le odlivi z računa neke javne inštitucije, ampak tudi vse druge odplačne ali neodplačne oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Poraba javnih sredstev torej ni zgolj »trošenje«, pač pa vse oblike razpolaganja z javnimi sredstvi. Navedeno pomeni, da se kot podatki o porabi javnih sredstev štejejo podatki, ki so vezani na konkretno porabo proračunskih sredstev, kot v obravnavanem primeru, sploh ugotovitve revizije, njen obseg,... Povedano drugače, javnost ima pravico do podatkov, ki kažejo na smotrnost porabe javnih sredstev v obravnavanem primeru in le-ti zajemajo širši vidik porabe le-teh, ne samo finančne oziroma številčne podatke,
Nadaljnji argument v prid razkritja je tudi dejstvo, da je bila v zvezi z odstopom od pogodbe in smotrnosti nakupa BKV 8x8 sprožena široka javna razprava. IP je zasledil na to temo večje število objav medijev, pri čemer navaja le nekatere (ki pa niso izbrani po nobenem posebnem kriteriju):
https://www.rtvslo.si/slovenija/slovenija-bo-odstopila-od-nakupa-45-oklepnikov-boxer/640542
https://www.delo.si/novice/slovenija/neuradno-revizija-nakupa-boxerjev-koncana/
http://www.gtv.si/index.php?option=com_content&task=view&id=17496&Itemid=2
https://www.prlekija-on.net/lokalno/31178/slovenija-odstopa-od-nakupa-45-oklepnikov-boxer.html
https://novice.najdi.si/najdi/vse/podobne-novice/ed116d2c245bf6bca17e3c288e0deb3f
https://www.pomurec.com/vsebina/69326/Mesec__Dodatek_za_vse__ki_prejemajo_otroski_dodatek
https://www.druzina.si/clanek/boxerji-kaj-odstop-od-pogodbe-pomeni-za-zasavsko-podjetje
https://www.24ur.com/novice/slovenija/slovenija-bo-odpovedala-pogodbo-za-nakup-oklepnikov-boxer.html
https://www.mladina.si/219362/mister-70-milijonov/
https://n1info.si/novice/slovenija/neuradno-vlada-ne-bo-kupila-osemkolesnikov-boxer/.
Javna razprava o nabavi in višini pogodbene kazni v primeru odstopa od pogodbe pa je tekla že tudi pred odpovedjo predmetne pogodbe, kot to izhaja iz nekaterih izpostavljenih medijskih objav:
https://siol.net/novice/slovenija/boxerji-bodo-izpolnjevali-zahteve-sv-578301
https://siol.net/novice/slovenija/vlada-prizgala-zeleno-luc-toninu-579136
https://www.delo.si/mnenja/pisma-bralcev/veliki-oklepniki-boxer-za-majhno-slovenijo/
https://www.zurnal24.si/slovenija/to-vozilo-naj-bi-kupovali-za-naso-vojsko-389629.
Nadalje IP ugotavlja tudi, da je bila sprožena parlamentarna razprava na seji pristojnega delovnega telesa Državnega zbora. Odbor za obrambo se je seznanil z Revizijskim poročilom na 5. nujni seji 20. 9. 2022. Razprava je potekala za zaprtimi vrati zaradi tajnosti dokumenta, javno je potekala le obrazložitev glede posameznih predlaganih štirih sklepov, od katerih je bil sprejet samo eden, in sicer ta, da se je odbor seznanil z Revizijskim poročilom.[8] Vlada je o Sklepu sicer obvestila Državni zbor z dopisom št. 06002-4/2022/3 z dne 15. 9. 2022.[9]
Po skrbni presoji navedenih okoliščin oziroma tehtanju interesa javnosti med pravico dostopa na eni strani ter varstvom tajnih podatkov na drugi strani, je IP odločil, da je v obravnavanem primeru interes javnosti za razkritje podan v delu Revizijskega poročila, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe, kar pomeni, da v tem delu prevlada nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa iz razlogov, zaradi katerih so informacije zavarovane kot izjema tajnih podatkov. IP ocenjuje, da je z dostopom tega dela Revizijskega poročila in že javno dostopnih podatkov interesu javnosti zadoščeno. Revizijske ugotovitve, za katere je IP odločil, da so javno dostopne, dejansko povzemajo razkritja revizijskega postopka, ki so v nadaljevanju dokumenta nato konkretno razdelana.
IP ugotavlja še, da Revizijsko poročilo vsebuje določene osebne podatke posameznih fizičnih oseb, in sicer ime, priimek, delovno mesto oziroma funkcijo in njeno trajanje. IP pa ugotavlja tudi, da le-ti niso varovani. Gre namreč za osebne podatke javnih funkcionarjev oziroma javnih uslužbencev, ki so v dokumentu navedeni v povezavi z njihovo funkcijo oziroma delovnim razmerjem. Zakonito podlago za razkritje predmetnih osebnih podatkov v skladu s točko (c) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov[10] predstavlja ZDIJZ, konkretno 1. alineja tretjega odstavka 6. člena.
Ker se organ v izpodbijani odločbi ni opredelil do delnega dostopa do zahtevanega Revizijskega poročila (7. člen ZDIJZ in 19. člen Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja[11]), je IP to vprašanje presojal v okviru tehtanja prevladujočega interesa javnosti. Pri presoji, kateri podatki iz zahtevanega Revizijskega poročila, ki je označeno kot tajni podatki, naj bodo dostopni javnosti, je IP opravil presojo sorazmernosti in omogočil dostop le do tistih delov, ki povzemajo splošno vsebino o izvedbi ter ugotovitvah in priporočilih revizije.
Sklepno
IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da je pritožba prosilca delno utemeljena. V delu, v katerem je IP ugotovil, da je za razkritje zahtevanih podatkov podan prevladujoč interes javnosti, je IP izpodbijano odločbo delno odpravil, na podlagi prvega odstavka 252. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe. Ker iz tretjega odstavka 17. člena ZTP izhaja, da se mora podatek oziroma dokument obravnavati kot tajen, tudi če je označen le s stopnjo tajnosti (torej, če je izpolnjen le eden izmed formalnih elementov), je IP organu naložil, da s posameznih strani Revizijskega poročila umakne stopnjo tajnosti INTERNO.
V delu, v katerem je IP ugotovil, da za razkritje ni prevladujočega interesa javnosti, pa je pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.
Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 3. točke izreka te odločbe.
Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[12] oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka
[1] Uradni list RS, št. 50/22.
[2] Uradni list RS, št. 99/10 in 16/22 – ReDPROSV35.
[3] Uradni list RS, št. 16/22.
[4] https://www.gov.si/assets/ministrstva/MO/Dokumenti/SOPR_2018_2023_slo.pdf
[5] Sodba Vrhovnega sodišča št. I Ips 48/2006 z dne 30. 11. 2006.
[6] http://www.irvd.si/wp-content/uploads/2020/11/Javna-varnost-skozi-sodno-prakso-ES%C4%8CP-in-Sodi%C5%A1%C4%8Da-EU.pdf
[7] Npr. sodbi Upravnega sodišča Republike Slovenije št. I U 1488/2011-95 in št. I U 199272010-28.
[8] https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/seje/izbranaSejaDt/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N_L0NzA0CQ0xMQy28LA3c3U30w1EVuBsFmRoEuhg5-QYbGBsEBxvpRxGj3wAHcDQgTj8eBVH4jS_IDQ0NdVRUBAAe3pc5/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?mandat=IX&seja=18%20005.%20Nujna&uid=D41C2C084EAD4B47C12588C2002BD259
[9] https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/seje/evidenca/!ut/p/z1/04_Sj9CPykssy0xPLMnMz0vMAfIjo8zivSy9Hb283Q0N3E3dLQwCQ7z9g7w8nAwsPE31w9EUGAWZGgS6GDn5BhsYGwQHG-lHEaPfAAdwNCBOPx4FUfiNL8gNDQ11VFQEAF8pdGQ!/dz/d5/L2dBISEvZ0FBIS9nQSEh/?type=Gradivodt&uid=F13E5F0852A7A326C12588C2003375AD
[10] Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES.
[11] Uradni list RS, št. 24/16 in 146/22.
[12] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.