prosilec - Ministrstvo za obrambo

POVZETEK:

Organ je zaradi varstva tajnih podatkov zavrnil zahtevo za dostop do dokumentacije v zvezi s pošiljanjem orožja, streliva, vojaške in druge opreme Republike Slovenije v Ukrajino. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da so vsi zahtevani dokumenti označeni kot tajni na podlagi ZTP, ker sta izpolnjena tako materialni kot formalni kriterij, kar pomeni, da gre za izjemo 1. tč. 1. odst. 6. čl. ZDIJZ. IP je opravil tudi test interesa javnosti in po tehtanju vseh argumentov zaključil, da javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov ne prevlada nad interesom javnosti, da ti dokumenti ostanejo varovani kot tajni podatki. IP je zato pritožbo prosilca zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-238/2022/4
Datum: 7. 9. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi …, (v nadaljevanju prosilec) z dne 26. 7. 2022, zoper odločbo Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-34/2022-2 z dne 7. 7. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilca z dne 26. 7. 2022 zoper odločbo Ministrstva za obrambo, št. 090-34/2022-2 z dne 7. 7. 2022, se zavrne.

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Organ je 8. 6. 2022 prejel zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, v kateri je prosilec zahteval vpogled v zbirke in fotokopiranje dokumentacije v zvezi s pošiljanjem orožja, streliva, vojaške in druge opreme Republike Slovenije v Ukrajino oziroma v zvezi z Ukrajino za leto 2022.

Organ je z odločbo št. 090-34/2022-2 z dne 7. 7. 2022 zahtevo prosilca v celoti zavrnil. V obrazložitvi je povzel 4. člen ZDIJZ in ugotovil, da razpolaga z naslednjimi predlogi Vladi Republike Slovenije (v nadaljevanju: Vlada RS), da sprejme sklepe o nudenju vojaške pomoči v različnih oblikah:
-    predlogi št. 510-37/2022-111 z dne 25. 2. 2022, št. 510-37/2022-280 z dne 14. 3. 2022, št. 510-37/2022-535 z dne 12. 4. 2022, št. 510-37/2022-549 z dne 15. 4. 2022, 
-    predlog za spremembo sklepa Vlade RS, št. 510-37/2022-158 z dne 2. 3. 2022 ter 
-    predlog o razveljavitvi dveh sklepov Vlade RS, št. 510-37/2022-769 z dne 6. 6. 2022.
Organ je ugotovil, da ne gre za informacije javnega značaja, saj so dokumenti označeni s stopnjo tajnosti, kar po mnenju originatorja predstavlja razlog za njihov izvzem od vpogleda javnosti vanje. Kot prvo izjemo od prostega dostopa do informacij javnega značaja, je ZDIJZ v 1. točki prvega odstavka 6. člena določil podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen, in sicer zaradi javne varnosti, obrambe države, zaupnosti mednarodnih odnosov ali zaupnosti obveščevalne in varnostne dejavnosti državnih organov. Takšna izjema je odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela državnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Zakon o tajnih podatkih (Uradni list RS, št. 50/06 - uradno prečiščeno besedilo, 9/10, 60/11 in 8/20; v nadaljevanju ZTP) v 5. členu določa, da se po določbah tega zakona lahko določi za tajnega podatek, ki je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi in se nanaša na javno varnost; obrambo; zunanje zadeve; obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije; sisteme, naprave, projekte in načrte, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije; znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, pomembne za javno varnost, obrambo, zunanje zadeve ter obveščevalno in varnostno dejavnost državnih organov Republike Slovenije. Materialni kriterij se opira na samo vsebino podatka in tako določa, da se podatek lahko določi za tajnega samo, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične ali gospodarske koristi ter se obenem izključno nanaša na področja navedena v 5. členu ZTP (od 1. do 6. točke). Nadalje je organ ugotovil, da se zahteva nanaša na podatke, ki so na podlagi ZTP določeni za tajne s stopnjo tajnosti »INTERNO«. Skladno s 4. točko prvega odstavka 13. člena ZTP se stopnja tajnosti »INTERNO« določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi, bi lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa. Organ je v postopku ugotovil, da so dokumenti v skladu z določbo 17. člena ZTP vidno označeni s stopnjo tajnosti »INTERNO«, ocene možnih škodljivih posledic za dokumente navedene v prvi točki izreka te odločbe pa je, v skladu z določbo 10. člena ZTP, podpisala za to pooblaščena oseba. Vsi dokumenti, navedeni v prvi točki izreka izpodbijane odločbe, so označeni s stopnjo tajnosti »INTERNO«. Na podlagi vsega navedenega je organ zaključil, da so vsi dokumenti, navedeni pod 1. točko izreka označeni s stopnjo tajnosti »INTERNO«, to pa predstavlja glede na določbo 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ razlog za njihov izvzem od vpogleda javnosti vanje (vpogled v zbirko, v posamične dokumente v zadevi). Ker torej v konkretnem primeru ne gre za informacijo javnega značaja, je organ zahtevo prosilca zavrnil. 

Dne 26. 7. 2022 je organ prejel pritožbo prosilca zoper odločbo št. 090-34/2022-2 z dne 7. 7. 2022. V pritožbi je prosilec navedel, da je zavrnitveni razlog neutemeljen, ker gre v konkretnem zahtevku na podlagi 1. točke drugega odstavka 6. člena ZDIJZ za javni interes, ki je po razkritju močnejši od interesa za omejitev dostopa do zahtevane informacije in ker ne gre za podatke, ki bi bili označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti. Gre namreč za podatke o dostavi slovenskega orožja Ukrajini, o čemer so bili v javnosti že večkrat objavljeni osnovni podatki o pošiljanju orožja, streliva in opreme Ukrajini (24.ur. com, Tonin: Slovenija pošilja Ukrajini puške, čelade in strelivo, Ljubljana, 28. 2. 2022) in o pošiljanju bojnih vozil pehote (24.ur.com, Slovenska bojna vozila pehote BVP M80A prispela v Ukrajino. V zameno dobropis od Američanov, Ljubljana, 21. 6. 2022). Ker gre za javna sredstva, in ker gre s tem za seznanitev javnosti, za javni interes, da javnost ve, kaj je organ poslal v Ukrajino, v kakšnih količinah in ker je bila za navedeno količino orožja, streliva in opreme tako zmanjšana strateška vojaška rezerva Slovenije. Slovenska javnost je upravičena biti seznanjena s tem podatkom. Prosilec zahteva, da se prekliče izpodbijana odločba in se ugodi njegovemu zahtevku.

Organ je pritožbo, z dopisom št. 090-34/2022-5 z dne 11. 8. 2022, skupaj s spisovno dokumentacijo, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo po upravičeni osebi, odstopil IP skladno z določbo prvega in drugega odstavka 245. člena ZUP. 

IP je z namenom popolne in pravilne ugotovitve dejanskega stanja pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP, o katerem je nastal zapisnik št. 090-238/2022/3 z dne 6. 9. 2022. 

Pritožba ni utemeljena.

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan izpodbijano odločbo preizkusiti v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 

1.    O tajnih podatkih 

Prosilec v celoti nasprotuje izpodbijani odločbi, s katero je organ njegovo zahtevo zavrnil s sklicevanjem na obstoj izjeme tajnih podatkov po 1. tč. prvega dostavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu dostop do zahtevane informacije zavrne, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen.

Kot je pravilno poudaril organ v izpodbijani odločbi, je izjema tajnih podatkov odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. Zakon, ki v pravnem redu Republike Slovenije ureja tajne podatke, je ZTP. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale, škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. čl. ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države. Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. čl. ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. čl. ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. čl. ZTP).

Na podlagi spisovne dokumentacije in dokumentacije, pridobljene na ogledu in camera, IP ugotavlja:
-    stopnjo tajnosti predlogu št. 510-37/2022-111 z dne 25. 2. 2022, je s pisno oceno možnih škodljivih posledic z dne 25. 2. 2022 določil minister, ki je na podlagi 1. točke drugega odstavka 10. člena ZTP pooblaščen za določanje tajnosti;
-    stopnjo tajnosti predlogu 510-37/2022-280 z dne 14. 3. 2022, je s pisno oceno možnih škodljivih posledic z dne 14. 3. 2022 določil minister, ki je na podlagi 1. točke drugega odstavka 10. člena ZTP pooblaščen za določanje tajnosti;
-    stopnjo tajnosti predlogu št. 510-37/2022-535 z dne 12. 4. 2022, je s pisno oceno možnih škodljivih posledic z dne 12. 4. 2022 določil minister, ki je na podlagi 1. točke drugega odstavka 10. člena ZTP pooblaščen za določanje tajnosti;
-    stopnjo tajnosti predlogu št. 510-37/2022-549 z dne 15. 4. 2022, je s pisno oceno možnih škodljivih posledic z dne 15. 4. 2022 določil državni sekretar, ki je na podlagi 2. točke drugega odstavka 10. člena ZTP pooblaščen za določanje tajnosti, in sicer s pooblastilom št. 020-39/2022-55 z dne 28. 1. 2022;
-    stopnjo tajnosti predlogu za spremembo sklepa Vlade RS, št. 510-37/2022-158 z dne 2. 3. 2022, je s pisno oceno možnih škodljivih posledic z dne 2. 3. 2022 določil minister, ki je na podlagi 1. točke drugega odstavka 10. člena ZTP pooblaščen za določanje tajnosti;
-    stopnjo tajnosti predlogu o razveljavitvi dveh sklepov Vlade RS, št. 510-37/2022-769 z dne 6. 6. 2022, je s pisno oceno možnih škodljivih posledic z dne 6. 6. 2022 določil minister, ki je na podlagi 1. točke drugega odstavka 10. člena ZTP pooblaščen za določanje tajnosti.

Vsem zahtevanim dokumentom je z navedenimi pisnimi ocenami škodljivih posledic stopnja tajnosti določena do preklica. Iz vseh navedenih pisnih ocen škodljivih posledic izhaja, da bi razkritje tajnih podatkov, ki jih vsebujejo zahtevani dokumenti, lahko škodovalo delovanju ali izvajanju nalog organa. Dokumenti vsebujejo podatke o vojaški pomoči s strani Republike Slovenije Ukrajini in tudi podatke o nadaljnji politiki na tem področju. Razkritje dokumentov ali njihovih posameznih delov bi lahko negativno vplivalo na delovanje organa. Na ogledu in camera je organ pojasnil, da bi se možne škodljive posledice za izvajanje nalog organa kazale predvsem v tem, da bi ob razkritju zahtevanih dokumentov lahko prišlo do preprečitve nudenja pomoči, do katere pa je organ zavezan tako v okviru NATA kot tudi v okviru EU. Organ je navedel še varnostni vidik možnih škodljivih posledic, ki se kaže predvsem v povečanju varnostne izpostavljenosti Republike Slovenije v odnosu do Ruske federacije, ki poskuša pridobiti informacije o tej pomoči z namenom škodovati tako Republiki Sloveniji kot drugim državam, ki nudijo pomoč Ukrajini. Škodljive posledice v tem smislu so npr. kibernetski napadi in povečana obveščevalna dejavnost ruske strani s ciljem preprečiti to pomoč. Organ je poudaril tudi mednarodno politični vidik možnih škodljivih posledic, saj Republika Slovenija kot članica NATA in EU sodeluje v usklajenem odzivanju NATA in EU na krizo v Ukrajini. Negativni vidiki delovanja ruske strani se kažejo v obliki sankcij na določenih področjih ter preprečevanju dostave te pomoči Ukrajini.

IP ugotavlja, da so glede zahtevanih dokumentov izpolnjeni vsi formalni pogoji za določitev podatka za tajnega – vsak dokument ima vidno oznako stopnje tajnosti INTERNO, to oznako je za vsak dokument posebej določila za to pooblaščena oseba, k vsakemu izmed zahtevanih dokumentov pa je priložena tudi pisna ocena škodljivih posledic. Iz vsebine vseh zahtevanih dokumentov in iz pripadajočih pisnih ocen škodljivih posledic dalje izhaja, da je glede vseh zahtevanih dokumentov izpolnjen tudi materialni kriterij za tajni podatek. Vsi zahtevani dokumenti se namreč nanašajo na področje delovanja organa, kar spada v področje obrambe, ki je eno izmed varovanih področij delovanja države po 5. členu ZTP. Iz pisnih ocen možnih škodljivih posledic ob tem izhaja, da bi z razkritjem podatkov, ki jih vsebujejo zahtevani dokumenti, nastala škoda pri delovanju ali izvajanju nalog organa.

Na podlagi vsega navedenega je IP ugotovil, da so vsi zahtevani dokumenti označeni kot tajni na podlagi ZTP, ker sta izpolnjena tako materialni kot formalni kriterij, kar pomeni, da gre za izjemo po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop do zahtevanih dokumentov zavrne.

2.    O testu interesa javnosti

Ker je IP ugotovil obstoj izjeme tajnih podatkov in ker se prosilec v pritožbi sklicuje na javni interes, je IP v nadaljevanju presojal, ali je za dostop do zahtevanih dokumentov podan prevladujoč interes javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ.

Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ pravi, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. IP), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ (ti primeri pa v obravnavanem primeru niso podani, op. IP). Iz prve alineje drugega odstavka 6. člena ZDIJZ tako izhaja, da testa prevladujočega interesa javnosti ni dovoljeno izvajati pri izjemi tajnih podatkov, ki so označeni z najvišjima dvema stopnjama tajnosti (TAJNO in STROGO TAJNO). V konkretnem primeru so predmet presoje informacije, ki imajo oznako INTERNO oz. predstavljajo izjemo notranjega delovanja, zato je izvajanje testa dovoljeno.

Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.

Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Ob tem IP poudarja, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«.

V konkretnem primeru konkretni razlogi za varovanje zahtevanih dokumentov izhajajo iz pripadajočih pisnih ocen škodljivih posledic in iz pojasnil organa na ogledu in camera (oboje je podrobneje pojasnjeno že v 1. točki obrazložitve te odločbe). Na drugi strani pa prosilec v pritožbi ne navaja nobenih konkretnih argumentov, iz katerih bi izhajalo, zakaj je razkritje v javnem interesu. Abstraktno je navedel le, da gre za podatke o dostavi slovenskega orožja Ukrajini, o čemer so bili v javnosti že večkrat objavljeni osnovni podatki o pošiljanju orožja, streliva in opreme Ukrajini in o pošiljanju bojnih vozil pehote. Prosilec je navedel še, da gre za javna sredstva, in ker gre s tem za seznanitev javnosti, za javni interes, da javnost ve, kaj je organ poslal v Ukrajino, v kakšnih količinah in ker je bila za navedeno količino orožja, streliva in opreme zmanjšana strateška vojaška rezerva Slovenije. Vsi navedeni argumenti za obstoj javnega interesa za razkritje so zelo splošni, zato IP poudarja, da pri presoji, ali je izkazan javni interes za dostop do zahtevane informacije na podlagi ZDIJZ, ni mogoče izhajati iz splošnega stališča, da bi bilo za javnost koristno in torej v javnem interesu, da bi bile zahtevane informacije prosto dostopne, temveč mora biti izkazan konkreten javni interes za konkreten dokument oz. del dokumenta. Splošno sklicevanje s pavšalnimi argumenti, kot izhajajo iz pritožbe, po oceni IP ni dovolj, da bi omogočilo razkritje sicer varovanih informacij. Torej zgolj konkretni razlogi (npr. navedba konkretnih (ne zgolj domnevnih) nepravilnosti) za konkreten primer, so lahko podlaga za razkritje informacije s testom interesa javnosti. Vendar pa prosilec v obravnavanem primeru ni konkretno navedel razlogov, zakaj je interes javnosti po večji transparentnosti izražen prav za zahtevane informacije oziroma dokumente.

Po presoji vseh okoliščin obravnavane zadeve in po celoviti seznanitvi z vsemi dokumenti, ki so predmet presoje v tem pritožbenem postopku, IP ugotavlja, da prevladujoč interes javnosti za njihovo razkritje ni podan. Po ustaljeni upravno sodni praksi (npr. sodba Upravnega sodišča, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012) je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi ipd. V predmetni zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene. Posledično pogoji za razkritje zahtevanih informacij na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni. IP to utemeljuje z dejstvom, da iz vsebine presojanih dokumentov niso razvidne informacije, iz katerih bi izhajal podatek, ali je zaradi dostave Ukrajini toliko zmanjšana strateška vojaška rezerva Slovenije (kar izpostavlja prosilec v pritožbi), da je ogrožena varnost ljudi v Republiki Sloveniji. To, kar je organ navajal na ogledu in camera, je z vpogledom v presojane dokumente ugotovil tudi IP, in sicer, da z razkritjem zahtevanih dokumentov o vojaški pomoči Ukrajini javnost ne bi dobila odgovora na vprašanje, ali je zaradi vojaške pomoči Ukrajini ogrožena varnost ljudi v Republiki Sloveniji, saj podatki iz zahtevanih dokumentov ne omogočajo celovite seznanjenosti o pripravljenosti Slovenske vojske. Podatki o posredovani oborožitvi in opremi namreč le v majhnem delu vplivajo na pripravljenost Slovenske vojske. Elementi pripravljenosti Slovenske vojske so namreč zelo kompleksni in se kažejo poleg opremljenosti Slovenske vojske predvsem v kadrovski popolnitvi, organiziranju in usposobljenosti. Razkritje zahtevanih dokumentov torej z ničemer ne bi razkrilo, ali je v konkretnem primeru ogrožena vrednota varnost ljudi. Nasprotno pa je v konkretnem primeru izredno močan javni interes za nerazkritje zahtevanih dokumentov, saj bi njihovo razkritje pomenilo tveganje za varnost, kot je podrobneje pojasnjeno že v 1. točki te obrazložitve. Da zagotavljanje varnosti ljudi predstavlja interes javnosti, ki mu je treba dati prednost pred javnim interesom glede razkritja, izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS št. I U 2599/2018-3 z dne 27. 11. 2019 (17. točka).

IP še pripominja, da so zahtevani dokumenti morda za javnost zanimivi in tudi pritrjuje prosilcu, da obstaja določen javni interes (tudi v smislu porabe javnih sredstev, ki jo izpostavlja prosilec v pritožbi) za seznanitev javnosti z vojaško pomočjo Republike Slovenije Ukrajini, vendar v konkretnem primeru (upoštevaje ugotovitve v prejšnjih odstavkih) ta interes ne pretehta nad interesom, zaradi katerega so zahtevani dokumenti varovani kot tajni podatki. Nenazadnje je treba upoštevati tudi dejstvo, da so določeni podatki o vojaški pomoči Republike Slovenije Ukrajini že javno dostopni (kar izpostavlja tudi prosilec v pritožbi), zato razkritje zahtevanih dokumentov tudi ne bi bistveno prispevalo k javni razpravi o sicer pomembni družbeni temi ali k odgovornosti in transparentnosti odločanja. 

IP je zaključil, da v obravnavanem primeru javni interes za razkritje zahtevanih dokumentov ne prevlada nad interesom (tudi tu gre za javni interes) zaradi katerega je zahtevane dokumente treba varovati kot tajne podatke. Držijo namreč ugotovitve, ki izhajajo iz pisnih ocen škodljivih posledic, da so zahtevani dokumenti po vsebini takšni dokumenti, katerih razkritje bi povzročilo škodo pri delovanju ali izvajanju nalog organa, teh posledic pa ne odtehta splošen interes javnosti, da se seznani z zahtevanim dokumentom. Kot že rečeno, prosilec ni konkretno izkazal nobenih okoliščin (teh pa po uradni dolžnosti ni ugotovil niti IP) v prid razkritja zahtevanih dokumentov (npr. da bi razkritje zahtevanih dokumentov lahko bistveno prispevalo k javni razpravi o pomembni družbeni temi, da je razkritje zahtevanega dokumenta pomembno zaradi interesov javnega zdravja, odgovornosti in transparentnosti odločanja ali javne varnosti). Ravno nasprotno, v konkretnem primeru je v interesu javne varnosti, da se širša javnost z zahtevanimi dokumenti ne seznani. 

Upoštevaje vse navedeno je IP odločil, da interes javnosti po drugem odstavku 6. člena ZDIJZ za razkritje zahtevanih dokumentov ni podan.

IP še dodaja, da vse navedeno velja za zahtevane dokumente v celoti, zato ni mogoče odobriti niti delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ. Zahtevani dokumenti so namreč izdelani na takšen način, da je zaradi velike vsebnosti in koncentracije tajnih podatkov izvedba delnega dostopa nemogoča in s tem nedopustna, saj bi ogrozila zaupnost tajnih podatkov. 

3.    Sklepno

Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, zato je pritožbo, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev organa, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe).

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/2010 – UPB5, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Informacijski pooblaščenec:           
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,
informacijska pooblaščenka