prosilec - Ministrstvo za obrambo

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ zavrnil dostop do »elektronsko kopijo strani pogodbe, ki dokazuje neposredno sodelovanje treh slovenskih podjetij s podjetjem Artec«, ker organ z dokumentom, s takšno vsebino, ne razpolaga. V pritožbenem postopku je IP na ogledu in camera ugotovil, da dokumenti, s katerimi organ razpolaga, dejansko ne vsebujejo imena podjetij, ki bi kot podizvajalci sodelovali s podjetjem Artec v projektu Boxer. Organ je pojasnil, da je bil organ s podatkom, da Artec sodeluje z vsaj tremi slovenskimi podjetji  seznanjen ustno (brez drugih podatkov), s strani gospodarskega interesnega združenja GIZ-GOIS. Organ je bil torej le ustno seznanjen o številu slovenskih podjetij, ki sodelujejo z Artecom, brez nazivov podjetij, brez informacij o njihovi vlogi v projektu Boxer in brez kakršnih koli pogodbenih vrednosti. MORS nima vedenja niti nobenega vpogleda ali informacij o podpisanih civilnopravnih pogodbah slovenskih podjetij z Artecom. Prav tako teh informacij in vpogledov ne potrebuje. Glede na navedeno je IP pritožbo zavrnil.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-212/2022/12
Datum: 2. 9. 2022

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), 3. in 4. odst. 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06- uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14 – ZDIJZ-C in 50/14-ZDIJZ-D, v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07- ZUP-E, 65/08-ZUP-F, v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilka), z dne 27. 6. 2022, zoper odločbo z dne 7. 6. 2022, št. 090-29/2022-2, Republike Slovenije, Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (dalje organ), v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, naslednjo 

O D L O Č B O:

1.    Pritožba prosilke se zavrne. 

2.    V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilka je na organ naslovila elektronsko sporočilo z dne 18. 5. 2022, v katerem je navedla, da na podlagi ZDIJZ prosi, da ji organ na elektronski naslov posreduje »elektronsko kopijo strani pogodbe, ki dokazuje neposredno sodelovanje treh slovenskih podjetij s podjetjem Artec«. Pred tem je 13. 5. 2022 v elektronskem sporočilu organu navedla, da v okviru projekta preverjajo verodostojnost trditev v javnem prostoru, in sicer na novinarski konferenci organa dne 12. 5. 2022, po priključitvi v projekt Boxer, je generalni direktor direktorata za logistiko izjavil » Jaz bi tukaj povedal, da so vsaj tri slovenska podjetja neposredno vključena v pogodbo s podjetjem Artec, ki izdeluje vozila«. 

Organ je o zahtevi prosilke odločil z odločbo z dne 7. 6. 2022, št. 090-29/2022-2, s katero je zahtevo zavrnil. V obrazložitvi je povzel zahtevo in definicijo informacije javnega značaja v skladu s prvim odst. 4. čl. ZDIJZ ter navedel, da je bil z namenom ugotovitve dejanskega stanja pri organu opravljen pregled dokumentacije, ki se nanaša na predmet zahteve. Organ je ugotovil, da v času reševanja konkretne zahteve ne razpolaga z zahtevanimi podatki (informacijami), ki izhajajo iz dokumentacije, s katero organ razpolaga, to pa pomeni, da niso izpolnjeni vsi pogoji za informacijo javnega značaja, zato je treba zahtevo prosilke zavrniti. Glede na smisel dostopa do informacij javnega značaja, ki ga je treba iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, je treba upoštevati predvsem, da se lahko zagotovi prost dostop zgolj do informacij, ki dejansko obstajajo. Ker v konkretnem primeru informacija javnega značaja ne obstaja, namreč 14. sprememba pogodbe o serijski proizvodnji BOXER-PROD-06- 001, ki jo je OCCAR (Organizacija za sodelovanje pri skupnem oboroževanju) z Artecom podpisal dne 11.5. 2022, ne vsebuje podatka o neposrednem sodelovanju treh slovenskih podjetij z Artecom, je bilo treba odločiti, kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Na podlagi navedenega je organ odločil, da se prosilki zavrne dostop do zahtevanih podatkov, saj na podlagi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ ne gre za informacijo javnega značaja.

Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilka vložila pritožbo z dne 27. 6. 2022, v kateri je povzela svojo zahtevo in odločitev organa ter navedla, da se je njena zahteva za dostop do informacij javnega značaja nanašala na stran pogodbe in ne na »14. spremembo pogodbe«, ki so jo na MORSU, kot sklepa iz odločbe, edino preverili. Meni, da bi moral organ preveriti pogodbo kot celoto in ne le enega od njenih delov, oziroma pojasniti, ali ta informacija obstaja v drugem dokumentu. Prosilka je še dodala, da so iz MORSA na novinarski konferenci in kasneje v odgovoru na njeno novinarsko vprašanje trdili, da »so vsaj tri slovenska podjetja neposredno vključena v pogodbo s podjetjem Artec«. V odločbi pa je organ na njeno zahtevo po ZDIJZ ugotovil, da dokument, ki bi to dokazoval, ne obstaja, in da v eni od sprememb pogodbe z Artecom ni podatka o neposrednem sodelovanju treh slovenskih podjetij z Artecom. Ni torej jasno, na podlagi česa je organ trdil, da so vsaj tri slovenska podjetja neposredno vključena v pogodbo z Artecom, če dokument, ki bi to dokazoval, ne obstaja. IP zato naproša, da v skladu s svojimi pooblastili pri organu opravi ogled in camera, saj je le tako mogoče preveriti, kakšno je dejansko stanje. 

Organ je z dopisom z dne 5. 7. 2022, številka: 090-29/2022-4, poslal pritožbo prosilke s prilogami v odločanje IP. Organ je opravil preizkus pritožbe in ugotovil, da je pritožba pravočasna, vložena po upravičeni osebi in dovoljena. Ob tem je navedel, da pri odločitvi vztraja in da zahtevan podatek ne izhaja niti iz Pogodbe o serijski proizvodnji BOXER-PROD-06-001 z dne 19. 12. 2006 niti iz njenih sprememb.

Pritožba ni utemeljena. 

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo organa v delu, v katerem ga prosilka izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. 

V obravnavanem primeru je sporno vprašanje, ali organ razpolaga z zahtevano informacijo. 

Prvi odstavek 8. člena ZUP določa, da je v postopku treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Iz navedenih določb izhaja, da mora IP kot pritožbeni organ razpolagati z vsemi informacijami, ki jih potrebuje pri odločanju o pritožbi in mora tako pregledati oziroma se opredeliti do vseh informacij, ki jih je prosilka zahtevala. Le na takšen način namreč lahko presodi, ali je odločba organa prve stopnje pravilna in zakonita. 

IP je zaradi popolne ugotovitve dejanskega stanja in načela materialne resnice z dopisom z dne 13. 7. 2022, št. 090-212/2022/2 pozval organ, da pošlje dokumente, ki se tičejo zadeve, oziroma so predmet zahteve z dne 18. 5. 2022, in sicer, kot izhaja iz izpodbijane odločbe: celotno pogodbo (z vsemi spremembami) o serijski proizvodnji BOXER-PROD-06-001, ki jo je OCCAR podpisal z Artecom oziroma morebiten drug dokument, ki se nanaša na sodelovanje treh slovenskih podjetij z Artecom v povezavi z oklepniki Boxer. Za dokumente, ki morebiti nosijo oznako tajnosti, mora organ priložiti tudi pisne ocene možnih škodljivih posledic. 

Dne 19. 7. 2022 je IP ugodil prošnji organa z dne 18. 7. 2022 za podaljšanje roka za odgovor, na kar je organ dne 8. 8. 2022 odgovoril, da so dokumenti, za katere je zaprosil IP, označeni s stopnjo tajnosti »OCCAR RESTRICTED« in predstavljajo tajni podatek mednarodne organizacije, ki je bil Republiki Sloveniji posredovan v pričakovanju, da bo ostal tajen in za katerega je bilo dogovorjeno, da mora ostati tajen. Varovanje tajnih podatkov tuje države ali mednarodne organizacije se po določbah Zakona o tajnih podatkih izvaja v skladu z določbami te države oziroma organizacije ter v skladu z mednarodno pogodbo, ki jo je s tujo državo ali mednarodno organizacijo sklenila Republika Slovenija. Republika Slovenija se je s podpisom izjave »Security Assurance«, dne 21. 3. 2022, zavezala, da bo tajne podatke mednarodne organizacije OCCAR v okviru programa BOXER varovala in obravnavala v skladu z določbami varnostnega sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Zvezne Republike Nemčije o vzajemnem varovanju zaupnih podatkov. Navedeni sporazum v 2. členu določa, da dostop do zaupnih podatkov tretjim osebam brez predhodnega soglasja organa, ki je odredil razvrstitev, ne bo omogočen. Do zaupnih podatkov smejo imeti dostop le osebe, ki morajo biti zaradi službenih dolžnosti seznanjene s podatki in so bile varnostno preverjane vsaj tako temeljito kot osebe, ki imajo dostop do državnih zaupnih podatkov ustrezne stopnje zaupnosti. Organ je poudaril, da ni upravičen do nadaljnje distribucije zahtevane pogodbe, predhodnega soglasja originatorja pogodbe iz 2. člena zgoraj navedenega varnostnega sporazuma pa nima, zato je pozval IP, da pri organu opravi ogled in camera. Ob tem je organ priložil podrobno pojasnilo in odgovore na vprašanja, ki ga je pripravil Direktorat za logistiko na Ministrstvu za obrambo, vendar pa je dopis označen s stopnjo tajnosti »interno«, zato ga IP ne sme povzemati. 

Ker organ ni posredoval zahtevanega dokumenta, prav tako se izven stopnje tajnosti ni izjasnil glede ključnega vprašanja, ali obstaja dokument, ki izkazuje sodelovanje treh slovenskih podjetij z Artecom v povezavi z oklepniki Boxer, kar je predmet presoje v pritožbenem postopku, je IP dne 30. 8. 2022 pri organu izvedel ogled brez prisotnosti strank na podlagi 11. člena ZInfP, v pravni teoriji poznan kot ogled in camera, z namenom, da sam oceni in presodi dejstva, ki so relevantna v obravnavani zadevi. Takšno delovanje narekuje tudi načelo materialne resnice (8. člen ZUP), ki določa, da je treba v postopku ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. 

Predmet ogleda in camera je bila celotna pogodba, v katero je vključeno podjetje Artec in je v zvezi s proizvodnjo vozil oz. oklepnikov Boxer, da bi IP preveril, ali vsebuje podatek o slovenskih podjetjih, ki naj bi sodelovala s podjetjem Artec, kar je predmet pritožbenega postopka. 

Organ je pojasnil, da je bila osnovna pogodba o serijski proizvodnji Boxer-PROD-06-001 podpisana 19.12.2006 v imenu in za račun posameznih držav med OCCAR-jem in dobaviteljem Artec GmBH, ki takrat Republike Slovenije ni vključevala. Slovenija se je pogodbi priključila z aneksom št. 14, ki je bil omenjen v izpodbijani odločbi. Slovenija razpolaga s pogodbo od aneksa št. 10, ko je bila celotna pogodba prevedena iz nemškega v angleški jezik. Slovenija torej ne razpolaga z osnovno pogodbo in aneksi od 1 do 9, ker tega za svoje delo ne potrebuje. Aneks št. 10 predstavlja čistopis pogodbe v angleščini, vključno z aneksi od 1 do 9. Aneksi od 11 do 13 predstavljajo predmet pogodbe za druge države (Anglija, Nemčija in Nizozemska). Aneks št.14 pa je namenjen pristopu Slovenije. Določbe o pod izvajanju so navedene v 22. členu aneksa št. 10. 

IP je z vpogledom v računalnik pri organu vpogledal v aneks št. 10, ki ima zgoraj oznako »OCCAR RESTRICTED« ter ugotovil, da v okviru te pogodbe ni določbe o konkretnih podizvajalcih, torej ni posebej navedeno nobeno podjetje, tudi ne slovensko podjetje. Določba o podizvajalcih v 22. čl. ureja razmerja na splošno. IP je posebej vpogledal v aneks št. 14, ki ima prav tako oznako »OCCAR RESTRICTED«, v kateri je med kupci zavedena tudi Republika Slovenija. IP je ugotovil, da aneks št. 14 prav tako ne vsebuje nobenih imen podizvajalcev. 

Organ je ponovno poudaril, da je »OCCAR RESTRICTED«, enaka stopnja tajnosti v Sloveniji »INTERNO« kar izhaja iz dokumenta »security assurance«,  št. 511-1 / 2021/24 z dne 21.3.2022, ki ga je izdal UVTP. Republika Slovenija se je s podpisom te izjave zavezala, da bo tajne podatke mednarodne organizacije OCCAR v okviru programa Boxer varovala in obravnavala v skladu z določbami  varnostnega sporazuma med Vlado RS in Vlado Republike Nemčije o vzajemnem varovanju zaupnih podatkov. 

Organ je dodal, da ima dostop in vpogled v pogodbo med OCCAR-jem in dobaviteljem Artec GmBH. Za Republiko Slovenijo je sklenjen aneks št. 14 k navedeni pogodbi (ostali dodatki oz. aneksi so sklenjeni za druge države). Ni pa v pristojnosti organa oz. MORS glede pogodbenih razmerij med Artecom in morebitnimi njegovimi podizvajalci. Organ ni stranka teh pogodb in zato z njimi ni seznanjen in z njimi tudi ne razpolaga.

Glede izjave, na katero se sklicuje prosilka v zahtevi oz. pritožbi, je organ pojasnil, da je bil organ s podatkom, da Artec sodeluje z vsaj tremi slovenskimi podjetij, seznanjen ustno (brez drugih podatkov), s strani gospodarskega interesnega združenja GIZ-GOIS, grozd obrambne industrije Slovenije, ki je ustanovljena kot prostovoljno in samostojno interesno združenje podjetij ponudnikov proizvodov in storitev na področju obrambe, varnosti in zaščite. Organ je bil torej le ustno seznanjen o številu slovenskih podjetij, ki sodelujejo z Artecom, brez nazivov podjetij, brez informacij o njihovi vlogi v projektu Boxer in brez kakršnih koli pogodbenih vrednosti. MORS nima vedenja niti nobenega vpogleda ali informacij o podpisanih civilnopravnih pogodbah slovenskih podjetij z Artecom. Prav tako teh informacij in vpogledov ne potrebuje. 

Dejanski nakup bojnih kolesnih vozil Boxer 8x8 se bo izvedel na podlagi sklenjene pogodbe med OCCAR , ki je 11.5.2022 v imenu in za račun strank (tudi Slovenije) podpisal aneks št. 14 o pogodbi o nakupu,  izvajalec pa je Artec. MORS ne posluje z Artecom, saj je nakup izvedel OCCAR. 

Glede na navedeno IP ugotavlja, da iz predložene dokumentacije ne izhajajo imena slovenskih podjetij, ki naj bi sodelovala s podjetjem Artec v zvezi z vozili Boxer, zato je IP sledil odločitvi organa. IP namreč ne vidi utemeljenega razloga, da odločitvi organa ne bi verjel, saj kot je bilo ugotovljeno na ogledu in camera, imena slovenskih podjetij, ki naj bi sodelovala s podjetjem Artec, niso navedena ne v splošni pogodbi v aneksu št.10, niti v aneksu št 14, ki sta relevantna za Republiko Slovenijo, prav tako organ ni stranka pogodb, ki naj bi bila sklenjena med Artecom in morebitnimi podizvajalci, zato ni razloga niti pravne podlage, da bi moral organ razpolagati z zahtevano informacijo v materializirani obliki. 

Ob tem IP še dodaja, da je v postopku po ZDIJZ pristojnost IP, v zvezi s presojo kriterija materializirane oblike, vezana izključno na ugotovitev, ali dokumenti pri organu dejansko obstajajo. Druge pristojnosti IP v pritožbenem postopku nima. Od organov po ZDIJZ namreč ni mogoče zahtevati, da »ustvarijo, pridobijo ali da razpolagajo« z dokumentom, tudi če bi tako določal npr. zakon, podzakonski akt ipd. Organ na podlagi zahteve po ZDIJZ tudi  ni dolžan zaprositi drugega organa, da mu posreduje zahtevani dokument, samo zato, da bi zadostil zahtevi prosilke. Tega mu ne more naložiti niti IP. 

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da pritožba prosilke ni utemeljena, zato jo je zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur.l. RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami - ZUT-UPB3) oproščena plačila upravne takse. 

Pouk o pravnem sredstvu:.
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:
Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.    
samostojna svetovalka Pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:
mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.,
namestnica pooblaščenke