prosilec - Ministrstvo za obrambo

POVZETEK:

Predmet obravnavanega postopka je bila presoja pritožbe zoper delno odločbo organa, s katero je delno ugodil zahtevi prosilca, za dostop do dokumentov RŠ TO, GŠ SV in MORS o 10 dnevnih oboroženih spopadih 1991, kjer so bile žrtve (ranjeni, mrtvi). Prosilec je odločitev organa izpodbijal glede obsega dokumentov, prekritih podatkov iz razloga varstva osebnih podatkov in iz razloga načina seznanitve z zahtevanimi dokumenti. V pritožbenem postopku je IP ugotovil, da je organ opravil poizvedbe in vpogledal v evidence in prosilcu poslal vse tiste dokumente, ki jih je v okviru opravljenih poizvedb našel. Hkrati je ugotovil, da je organ prosilcu omogočil dostop do določenega dokumenta, o katerem ni odločil v izreku izpodbijane odločbe, zato ga je IP v tem delu dopolnil. Glede izjeme varstva osebnih podatkov, je IP sprejel stališče, da posredovanje dokumentov prosilcu po ZDIJZ predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga, ki pa je IP v zvezi s prekritimi podatki ni našel. Glede pritožbene navedbe prosilca, da mu organ ni omogočil vpogleda v zahtevane dokumente, je IP ugotovil, da je prosilec poleg vpogleda zahteval tudi fotokopije, na zahtevanih dokumentih pa je organ prekrival varovane osebne podatke, kar bi moral storiti tudi v primeru vpogleda, zato je IP štel, da je organ prosilčevi zahtevi zadostil.

ODLOČBA:

Številka: 090-195/2022/2

Datum: 6. 7. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega in drugega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …..(v nadaljevanju prosilec), z dne 8. 6. 2022, zoper odločbo Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (nadaljevanju organ), št. 090-14/2022-18 z dne 23. 5. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 8. 6. 2022 zoper odločbo Ministrstva za obrambo, št. 090-14/2022-18 z dne 23. 5. 2022, se zavrne.

2. Odločba Ministrstva za obrambo, št. 090-14/2022-18 z dne 23. 5. 2022 se v drugi točki izreka dopolni tako, da se doda: - dopis UNZ Maribor, št. 0221-16-2/8112 z dne 28. 6. 1991 (osebno ime, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča).

3. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je na organ dne 11. 2. 2022 podal pisno zahtevo za dostop do informacije javnega značaja. Zahteval je dokumente, ki jih je navedel v treh odstavkih, v prvem odstavku je navedel, da na podlagi ZDIJZ zahteva vpogled v zbirke in fotokopiranje, posredovanje informacij javnega značaja za dokumentacijo o dogajanju v Sloveniji v zvezi z oboroženimi spopadi in drugimi vojnimi dogodki, v letu 1991, ki jih je zbral, oziroma jih ima v posesti ter z njimi razpolaga Vojaški muzej Slovenske Vojske, GŠ SV in MORS. V drugem odstavku je zahteval vpogled v zbirke in fotokopiranje, posredovanje informacij javnega značaja za dokumentacijo o vojaškem usposabljanju hrvaških prostovoljcev hrvaške politične stranke Hrvatske stranke prava (HSP) leta 1991 (julij, avgust), na območju Kočevske Reke na lokaciji Medvednjak, v izvedbi TO, oziroma MORS. V tretjem odstavku pa je zahteval vpogled v zbirke in fotokopiranje, posredovanje informacij javnega značaja za dokumentacijo o vojaškem usposabljanju bosanskih prostovoljcev zbranih s strani Fikreta Abdića, ki jih je poleti 1992 na lokaciji Svetli Potok, območje Kočevja, vojaško usposabljala TO, oziroma MORS. Organ je ugotovil, da je v zvezi z drugim in tretjim odstavkom zahteve prosilca že odločil z delno odločbo, št. 090-14/2022-5 z dne 11. 3. 2022, s katero je zahtevo prosilca iz drugega odstavka zavrnil, v zvezi s tretjim odstavkom pa je omogočil dostop oziroma delni dostop do določenih dokumentov. O pritožbi zoper navedeno odločbo je IP odločil z odločbo št. 090-125/2022/2 z dne 19. 4. 2022. Navedena odločba je postala dokončna dne 25. 4. 2022. V zvezi s prvim odstavkom prosilčeve zahteve pa je organ zaradi preširoke, nedoločne oz. nekonkretizirane zahteve, prosilca dne 16. 3. 2022 pozval, da svoj zahtevek konkretizira. Iz odgovora prosilca z dne 24. 3. 2022 izhaja, da je svojo zahtevo v delu, ki se nanaša na dokumente v zvezi z oboroženimi spopadi 1991, konkretiziral na način, da zahteva dokumente po dveh točkah: 1. Prioriteta je dokumentacija Vojaškega muzeja SV, gre za dokumente o oboroženih spopadih s posledicami mrtvih in ranjenih za 10 dni vojne 1991, ki jih je muzej pridobil leta 2013 ali v drugih letih od Okrožnih državnih tožilstev po Sloveniji preko Vrhovnega državnega tožilstva in dokumentacija, ki jo je muzej pridobil, imel in uporabil za pisanje monografije Vojaška obramba Slovenije 1990-1991 in ki se nanašajo samo na spopade s posledicami mrtvih in ranjenih v teh spopadih. 2. Dokumenti RŠ TO, GŠ SV in MORS o 10 dnevnih oboroženih spopadih 1991, kjer so bile žrtve (ranjeni, mrtvi). O drugi točki tako dopolnjene zahteve je organ odločil z dvema delnima odločbama, torej drugo in tretjo delno odločbo. Dne 26. 4. 2022 je organ izdal delno odločbo št. 090-14/2022-15, o pritožbi zoper slednjo je IP odločil dne 24. 6. 2022 z odločbo št. 090-175/2022/7, s katero je pritožbo zavrnil. Dne 23. 5. 2022 pa je organ izdal tretjo delno odločbo in drugo glede druge točke dopolnjene zahteve. Zoper slednjo je prosilec vložil pritožbo, ki je predmet tega pritožbenega postopka. O delu zahteve, ki se nanaša na dokumente Vojaškega muzeja, torej o prvi točki dopolnjene zahteve, organ še ni odločil.

Z v tem pritožbenem postopku izpodbijano odločbo, delno odločbo št. 090-14/2022-18 z dne 23. 5. 2022, je organ ugodil zahtevi prosilca iz prvega odstavka zahteve z dne 11. 2. 2022, dopolnjeno dne 24. 3. 2022 v drugi točki, in mu s prvo točko izreka omogočil dostop do: - nekatere ugotovitve in ocene upokojenih slovenskih generalov o delovanju TO in drugih obrambnih sil ob agresiji JA na RS, predsedstvo RS, z dne 19. 7. 1991 (stan: od 1-6; operativna beležka: str. 1, 6-11), - dopis MNZ RS – 0022 – letalski napad na TV oddajnik Kum z dne 28. 6. 1991, - dopis RSNZ UKS Ljubljana in UNZ Nov Gorica z dne 29. 6. 1991, - kronologija dogodkov v vojni 1991 (izsek: 29. 6. (11.20) – 30. 6. (21.55) 1991), - dopis RŠTO, brez št. z dne 9. 7 1991, - neimenovani dopis z dne 28. 6. 1991, - poročilo Ministrstva za obrambo, brez številke z dne 17. 7. 1991, - bojno poročilo RŠTO, 3. Pokrajinski štab za TO Kranj, št. SZ 804-03/241 z dne 5. 7. 1991, - kronologija dogodkov v Šentilju, št. VT 7-804/03/289 z dne 4. 7. 1991. Z drugo točko izrek pa je organ delno zavrnil zahtevo prosilca, tako da mu je omogočil dostop do dokumentov, pri čemer je prekril varovane osebne podatke posameznikov: - dopis Uprave za notranje zadeve Kranj, št. 22/1-5/7551 z dne 28. 6. 191 (osebno ime, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča), - Ministrstvo za obrambo, RŠTO, št. 804-03/487 z dne 25. 7. 1991 (stran: 3, 4:osebno ime), - seznam v spopadih ranjenih in mrtvih pripadnikov TO, ONZ in civilistov (op IP dokument št. 0216-1/49-3223, z dne 29. 6. 1991), (stran: 1-3: osebno ime, letnica rojstva oz. datum rojstva, naslov stalnega prebivališča, št. osebne izkaznice, EMŠO, št. potnega lista, kraj izdaje potnega lista, državljanstvo), - obvestilo Sekretariata za ljudsko obrambo, brez št., z dne 29. 6. 1991 (osebno ime, naslov stalnega prebivališča), obvestilo Sekretariata za ljudsko obrambo občine Kamnik, št. 847/21-15 z dne 29. 6. 1991 (osebno ime, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča, kraj bivanja), - Uprava za notranje zadeve Kranj, št. 21/1-7580 z dne 30. 6. 1991 (osebno ime, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča, državljanstvo), - Inšpektorat milice, datum 30. 6. 1991 (osebno ime, datum rojstva, naslov stalnega in začasnega prebivališča), - Inšpektorat milice, datum 30. 6. 1991 (osebno ime, naslov stalnega prebivališča), - dopis Sekretariata za ljudsko obrambo, št. 801/13 z dne 30. 6. 1991 (osebno ime, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča), - dopis Uprave za notranje zadeve Novo mesto, št. 0216-1-3246 z dne 1. 7. 1991 (osebno ime, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča, št. potnega lista, kraj izdaje potnega lista, državljanstvo), - dopis Republiškega sekretariata za notranje zadeve, št. 21/6-6-2-2/2978 z dne 1. 7. 1991 (osebno ime, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča), - dopis Uprave za notranje zadeve Maribor, št. 21/1-1-2/8203 »0« z dne 3. 7. 1991 (stran 1, 2: (osebno ime, datum in kraj rojstva, naslov stalnega prebivališča), - dopis Operativne koordinacijske podskupine Dolenjske pokrajine, št. 0216-1749-3263 z dne 3. 7. 1991 (osebno ime, datum in kraj rojstva, naslov stalnega prebivališča, št. potnega lista, kraj izdaje potnega lista, državljanstvo), - dopis Republiškega sekretariata za notranje zadeve, št. 21/6-7-13/8046 z dne . 7. 1991 (op IP z dne 4. 7. 1991) (osebno ime, leto rojstva, registrska številka vozila, naslov stalnega prebivališča, zaposlitev), - dopis Operativne koordinacijske podskupine Dolenjske pokrajine, št. 0216-1/49-3290 z dne 5. 7. 1991 (datum rojstva, naslov stalnega prebivališča), - dopis Operativne koordinacijske podskupine Dolenjske pokrajine, št. 0216-1/49-3301 z dne 6. 7. 1991 (datum rojstva, naslov stalnega prebivališča), - dopis UNZ Novo mesto, št. 2210-3318 z dne 7. 7. 1991 (osebno ime, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča, državljanstvo), - dopis UNZ Maribor, št. 0221-15-2/8101 z dne 28. 6. 1991 (osebno ime, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča), - dopis UNZ Ljubljana, Inšpektorat milice, št. 21/6-2-13/7944 z dne 28. 6. 1991 (osebno ime, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča), - dopis UNZ Maribor, št. 21-1-2/8108 z dne 28. 6. 1991 (osebno ime, naslov stalnega prebivališča), - dopis UNZ Maribor, št. 21/1-2-2/8110 z dne 28. 6. 1991 (1. in 2. stran: osebno ime, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča), - dopis UNZ Postojna, Inšpektorat milice, št. 21/-1940 z dne 28. 6. 1991 (osebno ime, leto rojstva), - dopis UNZ Ljubljana, Inšpektorat milice, št. 21/6-4-3/8092 z dne 7. 7. 1991 (osebno ime, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča, telefonska številka), - dopis Operativne koordinacijske podskupine Dolenjske pokrajine, št. 0216-1/49-3279 z dne 4. 7. 1991 (osebno ime, datum in kraj rojstva, naslov stalnega prebivališča, osebna matična številka), - dopis OBM ŠTO, št. 804/03-21 z dne 30. 6. 1991 (datum in kraj rojstva, naslov stalnega prebivališča). S tretjo točko izreka pa je organ odločil, da posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Iz vsebine obrazložitve izhaja kronološki potek postopka, opredelitev organa, da se je zaradi obsega in različnih vrst, vsebine ter narave zahtevane dokumentacije, odločil za izdajo delnih odločb, na podlagi 219. člena ZUP. Organ je navedel, da je bil z namenom ugotovitve dejanskega stanja opravljen pregled dokumentacije pri organu, ki se nanaša na predmet zahteve. Ugotovljeno je bilo, da zahtevana dokumentacija obstaja in da jo organ poseduje. Zaradi navedenega je zahtevi za posredovanje in vpogled v dokumente navedene v 1. točki izreka ugodil. Za dokumente, navedene v 1. točki izreka te odločbe, je organ ugotovil, da gre za informacije javnega značaja in da njihova narava ne predstavlja razloga za njihov izvzem od vpogleda javnosti vanje. Glede na navedeno je organ odločil, da se prosilcu posreduje dokumentacija, navedena v 1. točki izreka te odločbe. Zahtevo za vpogled v dokumente, navedene v 2. točki izreka izpodbijane odločbe, je delno zavrnil, pri čemer je dostop dovolil na način, da je v njih prekril varovane osebne podatke posameznikov. Organ je ugotovil, da nekateri deli zahtevanih dokumentov vsebujejo podatke o datumu in kraju rojstva posameznikov, osebnem imenu, priimku, registrskih tablicah, telefonskih številkah in enotni matični številki. Razkritje le – teh (podatkov) bi lahko ogrozilo zaupnost osebnih podatkov posameznika, ki ga zadevajo, zaradi česar gre v obravnavanem primeru za t.i. varovane osebne podatke, za razkritje katerih organ ni našel pravne podlage, zato je dostop v tem delu zavrnil in prosilcu omogočil delni dostop.

Zoper odločbo organa se je prosilec dne 8. 6. 2022 pritožil. V pritožbi navaja, da je 11. 2. 2022 podal zahtevo za vpogled v zbirke in fotokopiranje, posredovanje informacij javnega značaja za dokumentacijo o dogajanju v Sloveniji v zvezi z oboroženimi spopadi in drugimi vojnimi dogodki, v letu 1991, ki jih je zbral, oziroma jih ima v posesti ter z njimi razpolaga Vojaški muzej Slovenske Vojske, GŠ SV in MORS. Organ mu v zakonskem roku ni omogočil vpogleda v navedeno dokumentacijo, temveč je samo poslal nekatere dokumente, ki jih je sam mimo prosilca izbral iz obsežnih zbirk, s tem, da je bilo v večini dokumentov izbrisano ime in priimek navedenih oseb, brez vsake podlage v ZDIJZ in ZVOP-1, v zakonskem roku vlaga pritožbo. Prosilec navaja, da je dne 24. 3. 2022 kot znak dobre volje konkretiziral svoj zahtevek v dveh točkah, ki jih povzema. Prosilec zahteva, da se mu omogoči vpogled v celotno zahtevano dokumentacijo in njeno eventualno fotokopiranje, na podlagi zahteve z dne 11. 2. 2022 in dopolnjeno dne 24. 3. 2022. Organ njegovo zahtevo razume napačno, saj je zahteval vpogled in šele potem fotokopiranje. Zahteval je, da se protipravno ravnanje organa preneha. Zaradi tega je mora vložiti pritožbo in se po nepotrebnem obremenjuje delo IP in onemogoča prosilce pri uresničevanju njihovih pravic po dostopu do informacij javnega značaja.

Organ je ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-14/2022-26 dne 20. 6. 2022, poslal IP. Iz dopisa organa izhaja, da je izpodbijana odločba tretja delna odločba glede zahteve prosilca z dne 11. 2. 2022, dopolnjene dne 24. 3. 2022. Organ pojasnjuje, da je z odločbo št. 090-14/2022-15 z dne 26. 4. 2022 odločil o delu druge točke zahteve, z izpodbijano odločbo pa je odločil o še preostalih dokumentih, ki ustrezajo drugi točki dopolnjene zahteve prosilca. Organ poudarja, da je prosilcu posredoval vse dokumente, ki se nanašajo na prosilčevo zahtevo v drugi točki. Organ je zahtevo prosilca (po dopolnitvi ) zaradi velike količine dokumentov, ki jih je bilo treba pregledati in se nahajajo v stalni zbirki, reševal z delnimi odločbami, zoper katere je prosilec vložil pritožbe. O pritožbi zoper prvo delno odločbo, s katero je organ odločal o drugem in tretjem odstavku prvotne zahteve z dne 11. 2. 2022 je IP že izdal odločbo, tožba pa ni bila vložena. Pritožbeni postopek pred IP zoper drugo delno odločbo pa še ni bil zaključen in je v teku. Organ v zvezi s prvo točko dopolnjene zahteve, ki se nanaša na Vojaški muzej Slovenske vojske še ni odločal in je še v reševanju.

V postopku, ki se je pri IP vodil pod opravilno številko 090-175/2022 v zvezi z drugo delno odločbo organa je IP dne 26. 5. 2022 na organ naslovil poziv na dostavo dokumentov in za podajo opredelitev št. 090-175/2022/2. Na poziv IP je organ dne 7. 6. 2022 in dopolnjeno dne 10. 6. 2022 poslal svoje pojasnilo, skupaj z zaprošeno dokumentacijo. Dne 27. 6. 2022 pa tudi »Seznam kopiranih dokumentov iz stalne zbirke dokumentarnega gradiva MO RS«, ki ga je uradni osebi pri organu posredoval arhiv MORS, skupaj s posredovanimi dokumenti. Ker je organ že v odzivu v postopku pri IP št. 090-175/2022 dostavil dokumente, ki so bili predmet obravnavanega postopka, IP organa v obravnavanem postopku ni pozival ponovno.

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev pravil postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V pritožbi se prosilec sklicuje na neposredovanje zahtevanih informacij v zvezi z delom zahteve, ki se nanaša na dokumente Vojaškega muzeja. Iz izpodbijane odločbe in pojasnila organa izhaja, da o delu zahteve, ki se nanaša na dokumente v posesti Vojaškega muzeja, z izpodbijano delno odločbo organ ni odločil, saj o teh dokumentih sploh še ni odločal. IP tako ugotavlja, da te navedbe niso relevantne za obravnavani pritožbeni postopek. Pravno sredstvo prosilca v primeru, ko organ o njegovi zahtevi ne odloči v roku 20 delovnih dni, je pritožba zaradi molka organa.

IP je v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja pristojen presojati (zgolj) vprašanje, ali gre za informacijo javnega značaja in če ta pri organu obstaja v materializirani obliki, ne pa tudi npr. vprašanje zakonitosti in pravilnosti poslovanja organov in evidentiranja gradiva ter obstoj morebitnih napak organov pri ravnanju z dokumenti oziroma pomanjkljivo delovanje na določenem področju, nepravilnosti pri vodenju postopkov, ipd. Navedeno sodi v delovno področje drugih organov in ne IP, ki kot že rečeno, v pritožbenem postopku po ZDIJZ presoja zgolj obstoj zahtevanih informacij in vprašanje, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

V predmetni zadevi ni sporno, da je organ zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, prav tako ni sporno, da gre za dokumente iz delovnega področja organa. V pritožb pa ostaja sporno, ali je organ smel prekrivati osebne podatke, saj se prosilec sklicuje na to, da mu je organ posredoval le nekatere anonimizirane dokumente, ki jih je izbral sam po lastni presoji ter da mu ni omogočil vpogleda. V pritožbenem postopku je tako IP preveril, ali je organ pravilno uporabil izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ glede varstva osebnih podatkov, ali je prosilcu posredoval vse zahtevane dokumente ter ali je zadostil zahtevanemu načinu seznanitve.

Vprašanje obsega posredovanih dokumentov

Najprej IP pojasnjuje, da so organi dolžni omogočiti prosilcem dostop le do že obstoječih informacij ter niso dolžni ustvarjati novih dokumentov, zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca. Iz samega ZUP, Uredbe o upravnem poslovanju ter načela prijazne in odprte javne uprave, sicer izhaja obveznost organov, da odgovorijo na vsako vlogo stranke, torej, da po svojih najboljših močeh, upoštevajoč svojo (predvsem stvarno) pristojnost, pomagajo prosilcu, da pride do želenih podatkov. Vendar pa IP opozarja, da ZDIJZ ne predstavlja instrumenta za zagotavljanje informiranosti prosilcev izven dometa samega zakona, ki konkretizira pravico pridobivanja že ustvarjenih dokumentov, s katerimi organ tudi dejansko (fizično oz. elektronsko) razpolaga.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja namreč predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo. Organi v postopku v skladu z ZDIJZ niso dolžni prosilcem dajati oz. pripravljati odgovorov na vprašanja, razen takrat, ko le-ti izhajajo iz že obstoječega dokumenta – v takem primeru organ prosilcu posreduje predmetni dokument. V tem delu IP opozarja, da iz definicije informacije javnega značaja izhaja logičen sklep, da odgovori na vprašanja oz. pojasnila, razne obrazložitve, komentarji in analize stanj ne predstavljajo informacije javnega značaja. Na pojasnila in razlage se torej načelo prostega dostopa, zapisano v 5. členu ZDIJZ, ne razteza in zato organi zavezanci prosilcem, na podlagi ZDIJZ, niso dolžni odgovarjati na vprašanja ter dajati pojasnil oz. razlag v zvezi z delovnim področjem organa, da bi zadostili zahtevi prosilca po ZDIJZ. Takšno stališče izhaja tudi iz sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011. V kolikšnem obsegu organi prosilcem odgovarjajo na vprašanja, je predmet njihovih komunikacijskih strategij in ni del postopkov po ZDIJZ.

Hkrati IP opozarja, da podatki, ki se pri organu nahajajo v elektronski obliki, iz dostopa do informacij javnega značaja niso izključeni. Ob uporabi različnih računalniških orodij je mogoče navedene podatke povezovati oziroma združevati in oblikovati v nove podatke oziroma informacije, ki se v bazi prej niso nahajale. Prav slednje pa je lahko sestavni del uporabe določenih podatkovnih zbirk, ki jih tudi uporabljajo pri organu zaposlene oziroma za to pooblaščene osebe pri svoji vsakdanji rabi in ki je torej z razlogi za obstoj take zbirke podatkov neločljivo povezan. Pri dostopu do informacij javnega značaja s ciljem transparentnega delovanja organov pri opravljanju javnih nalog je ključno, da se posamezniku omogoči dostop do podatkov, ki se v taki zbirki nahajajo, če temu nasproti ne stojijo dejanske ovire oziroma zakonske omejitve ali prepovedi. Organ mora za ta namen prosilcu posredovati zahtevane informacije, ki jih je mogoče iz podatkovne zbirke pridobiti z uporabo tistih orodij, ki so za dostopanje do navedenih elektronskih podatkov na voljo in so sestavni del njihove običajne uporabe (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, št. X Ips 336/2018 z dne 7. 2. 2018).

Predmet obravnavanega postopka je odločanje organa o zahtevi prosilca z dne 11. 2. 2022, ki jo je dne 24. 3. 2022, v delu, ki se nanaša na dokumente v zvezi z oboroženimi spopadi 1991, konkretiziral na način, da jo je opredelil v dveh točkah. Izpodbijana delna odločba se nanaša na odločitev organa o drugi točki, ki se glasi »2. Dokumenti RŠ TO, GŠ SV in MORS o 10 dnevnih oboroženih spopadih 1991, kjer so bile žrtve (ranjeni, mrtvi)«. Kot izhaja iz odločitve organa, je zaradi obsega zahtevanih dokumentov izdal več ločenih delnih odločb. O zgoraj navedeni drugi točki zahteve je odločil z delno odločbo št. 090-14/2022-15, z dne 26. 4. 2022, pritožba zoper slednjo se je pri IP vodila pod številko 090-175/2022. Dne 24. 6. 2022 je IP izdal odločbo št. 090-175/2022/5, s katero je pritožbo prosilca zavrnil. Z izpodbijano odločbo pa je organ odločil o preostanku dokumentov, ki se nanašajo na drugo točko dopolnjene zahteve. Ob odstopu pritožbe je organ pojasnil, da je prosilcu posredoval vse dokumente, ki se nanašajo na prosilčevo zahtevo in se nahajajo pri organu v stalni zbirki.

Ker iz izpodbijane odločbe ne izhaja, na kakšen način je organ ugotovil obseg dokumentov, ki ustrezajo drugi točki zahteve prosilca, je IP že v pritožbenem postopku zoper drugo delno odločbo, ki se je pri IP vodil pod opravilno številko 090-175/2022, na organ naslovil poziv dne 26. 5. 2022 za podajo dodatnih pojasnil in predložitev dokazov. Organ je na poziv IP poslal odgovor in dokumente, ki jih je IP prejel dne 7. 6. 2022, dne 10. 6. 2022 in dne 27. 6. 2022. Dne 22. 6. 2022 je IP opravil še ustne poizvedbe pri uradni osebi za dostop do informacij javnega značaja gospe ….. in o tem napravil uradni zaznamek št. 090-175/2022/5. Iz posredovanih dokumentov in izjave uradne osebe izhaja, da je organ dne 1. 3. 2022 prejel dopis Slovenske vojske, Generalštaba, da v zvezi z zahtevo prosilca z dne 11. 2. 2022 pojasnjuje, da se vsi dokumenti, ki se nanašajo na obdobje 1991 in 1992, kot izhajajo iz predmetne zadeve, v ministrstvu hranijo v skladu z zakonom, ki ureja arhivsko in dokumentarno gradivo in so bili predani v stalno zbirko arhivskega gradiva ministrstva. Organ je poslal izpis iz svojega sistema elektronskega poslovanja z dokumentarnim gradivom – IRDG, za obravnavano zadevo, iz katerega je razvidno, da je uradna oseba za dostop do informacij javnega značaja pri organu, gospa …., potem, ko je prejela odgovor prosilca dne 24. 3. 2022 glede konkretizacije zahteve, dne 25. 3. 2022 na Službo za splošne zadeve SSZ Ministrstva za obrambo na g. …., kamor sodi tudi arhiv organa, naslovila poizvedbo v zvezi z zahtevanimi dokumenti, pri čimer je navedla, da posreduje dopolnitev oziroma konkretizacijo vloge prosilca. Prosila je, da se prouči druga točka zahteve ter se ji sporoči, ali z zaprošeno dokumentacijo razpolagajo. V odziv na navedeno poizvedbo je nato s strani Službe za splošne zadeve SSZ Ministrstva za obrambo, iz arhiva dne 14. 4. 2022 prejela dokumente, ki jih je v arhivu pripravila za to pooblaščena oseba. Dokumente je prejela v več sklopih. V zvezi s prvim sklopom je bila izdana odločba št. 090-14/2022-15 z dne 26. 4. 2022. Drugi sklop, o katerem je odločeno z izpodbijano odločbo, je gospa ... prejela dne 11. 5. 2022, o čemer priča dokument o predaji dokumentacije iz zbirk RŠTO in RSLO/MO RS iz leta 1991 iz stalne zbirke dokumentarnega gradiva MORS. Dokumentacijo je predal arhivar ….. Priložen je »Seznam kopiranih dokumentov iz stalne zbirke dokumentarnega gradiva MO RS«.

IP tako ugotavlja, da je organ opravil poizvedbe in vpogledal v evidence in prosilcu poslal vse tiste dokumente, ki jih je v okviru opravljenih poizvedb našel. Iz predložene dokumentacije posledično ne izhaja noben sum, da bi organ razpolagal z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne bi želel posredovati, saj je organ ustrezno pojasnil, zakaj z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, prosilcu pa je tudi omogočil dostop do razpoložljivih dokumentov. IP je zato sledil pojasnilom, da organ z (dodatnimi) dokumenti, v zvezi s prvim odstavkom zahteve z dne 11. 2. 2022, dodatno dopolnjene dne 24. 3. 2022 v drugi točki, dejansko ne razpolaga. Ob tem IP ugotavlja, da je organ prosilcu posredoval dokumentacijo skupaj z odločbo, prosilec pa je zgolj pavšalno navedel, da mu je organ izbral le nekatere od zahtevanih dokumentov, z ničemer pa ni obrazložil, kateri od zahtevanih dokumentov med posredovanimi naj ne bi bili zajeti. IP se je s pregledom načina iskanja zahtevanih dokumentov, ki ga je opravil organ (in je razviden iz zgoraj že naštete spisovne dokumentacije), prepričal, da je organ skrbno opravil pregled relevantne zbirke in prosilcu posredoval dokumente, skladno z njegovo zahtevo.

Ob pregledu izreka izpodbijane odločbe, dokumenta »Seznam kopiranih dokumentov iz stalne zbirke dokumentarnega gradiva MO RS« in dokumentov, ki jih je organ že posredoval prosilcu z delnim dostopom, je IP ugotovil, da organ v izreku ni odločil o dopisu UNZ Maribor, št. 0221-16-2/8112 z dne 28. 6. 1991. Pri tem je IP natančno pregledal »Seznam kopiranih dokumentov iz stalne zbirke dokumentarnega gradiva MO RS« in ugotovil, da naveden dokument ni bil priloga kakšnega drugega dokumenta, ampak je naveden pod zaporedno številko 23 Seznama z dne 11. 4. 2022. Ker iz izreka izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi organ odločil o dopisu UNZ Maribor, št. 0221-16-2/8112 z dne 28. 6. 1991, je v tem delu IP dopolnil drugo točko izpodbijano odločbo, kot izhaja iz druge točke izreka te odločbe. Pri tem je IP upošteval, da se v njem nahajajo varovani osebni podatki (osebno ime, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča) in dostop v tem delu omejil iz razlogov, kot izhajajo v nadaljevanju te odločbe.

Vprašanje varstva osebnih podatkov, na podlagi izjeme po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Po določbi 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Za obstoj opisane izjeme morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer (1) podatek mora ustrezati definiciji osebnega podatka ter (2) za razkritje osebnega podatka ne obstaja pravna podlaga (tj. da gre za varovan osebni podatek).

Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Uradni list Evropske unije, št. L 119 z dne 4. 5. 2016; v nadaljnjem besedilu Splošna uredba o varstvu podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, v členu 4(1) določa, da je osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom; določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Po členu 4(2) Splošne uredbe o varstvu podatkov »obdelava« pomeni vsako dejanje ali niz dejanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki ali nizi osebnih podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno omogočanje dostopa, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje. Obdelava osebnih podatkov pa je zakonita le in kolikor je izpolnjen eden od pogojev, ki jih določa člen 6(1) Splošne uredbe o varstvu podatkov. Tako je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna), če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

Zahtevani dokumenti vsebujejo podatke, ki po definiciji iz Splošne uredbe o varstvu podatkov sodijo med osebne in že sami po sebi ter v kombinacijah omogočajo popolno določljivost posameznikov. Tako iz izpodbijane odločbe kot iz posredovane dokumentacije je razvidno, da je organ prosilcu na posameznih zahtevanih dokumentih prekril sledeče podatke: imena in priimke fizičnih oseb, naslove bivanja, rojstne podatke ter registrske številke vozil, telefonske številke, EMŠO. Posredovanje dokumentov prosilcu po ZDIJZ predstavlja način obdelave osebnih podatkov, za katerega mora obstajati ustrezna pravna podlaga, ki pa je IP v zvezi s prekritimi podatki ni našel. Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je sicer dopustno, če gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca (1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ) ali če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije (drugi odstavek 6. člena ZDIJZ). IP je ugotovil, da v obravnavanem primeru pogoji za razkritje varovanih osebnih podatkov v postopku po ZDIJZ niso izpolnjeni, saj ni podanih nikakršnih dejstev in okoliščin, ki bi utemeljevali sklicevanje na navedene izjeme.

Vprašanje načina seznanitve

Prosilec v pritožbi vztraja, da mu organ ni omogočil vpogleda v zahtevane dokumente. V zvezi s tem IP ugotavlja, da je prosilec poleg vpogleda zahteval tudi fotokopije, na zahtevanih dokumentih pa je organ prekrival varovane osebne podatke, kar bi moral storiti tudi v primeru vpogleda, zato je IP štel, da je organ prosilčevi zahtevi zadostil. Skladno z 19. členom Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 24/16) mora organ zaradi izvajanja delnega dostopa tudi pri vpogledu v zahtevane informacije narediti fotokopije zahtevanih dokumentov. Tretji odstavek 19. člena določa, če se prosilcu omogoči vpogled v zahtevano informacijo v prostorih organa, se mu v primeru delnega dostopa omogoči vpogled v kopijo dokumenta, ki jo organ pripravi skladno s prvim odstavkom tega člena. Ker je organ prosilcu posredoval zahtevane informacije, pri čemer je moral zaradi izvedbe delnega dostopa narediti kopijo dokumenta, prosilcu pa niti zaradi izvajanja delnega dostopa niti zaradi izdelave kopije dokumentov niso bili zaračunani stroški, je IP sklenil, da je njegova pritožba tudi v tem delu neutemeljena.

Ker je IP ugotovil, da so pritožbene navedbe neutemeljene, je pritožbo prosilca na podlagi 248. člena ZUP zavrnil kot izhaja iz prve točke izreka te odločbe. Po uradni dolžnosti pa je glede dokumenta, do katerega je organ v postopku prosilcu že omogočil dostop, IP dopolnil izpodbijano odločbo z navedbo dokumenta in pri tem odpravil na podlagi drugega odstavka 248. člena ZUP odpravil pomanjkljivost postopka pri organu.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka