prosilec - Ministrstvo za obrambo

POVZETEK:

Organ je prosilcu v delu zahteve dostop zavrnil, in sicer zaradi varstva tajnih in osebnih podatkov. IP je nato v pritožbenem postopku v zvezi z izjemo od dostopa po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ugotovil, da so izpolnjeni tako vsi formalni pogoji za določitev dokumenta za tajnega kot tudi materialni kriterij. Povedano drugače, IP je sledil odločitvi organa, da je v obravnavanem primeru pri podatkih točk 2, 3 in 4 dokumenta št. Z022-02-60/2003-3-4784 z dne 12. 5. 2003 podana izjema od prostega dostopa po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Nadalje pa je IP v zvezi z izjemo od dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ ugotovil, da je organ ravnal pravilno in zakonito, ko je v predmetnih dokumentih prekril varovane osebne podatke. Pri predmetnih varovanih osebnih podatkih namreč ne gre za osebne podatke, pri katerih bi zakonito pravno podlago za njihovo obdelavo predstavljal ZDIJZ, konkretno 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ker se je prosilec v pritožbi skliceval na test interesa javnosti, se je IP v opredelil tudi do le-tega. Ob tehtanju vseh argumentov je IP zaključil, da javni interes za razkritje predmetnih podatkov ne prevlada nad interesom javnosti, da ti podatki ostanejo varovani kot tajni in osebni podatki. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-141/2022/9

Datum: 3. 6. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06 – ZUS-1, 126/07, 65/08, 8/10, 82/13, 175/20 - ZIUOPDVE in 3/22-ZDeb; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 15. 4. 2022, zoper odločbo Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-17/2022-6 z dne 31. 3. 2022, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1. Pritožba prosilca z dne 15. 4. 2022 zoper odločbo Ministrstva za obrambo, št. 090-17/2022-6 z dne 31. 3. 2022, se zavrne.

1. Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.

Obrazložitev:

Prosilec je z zahtevo z dne 23. 2. 2022, na podlagi ZDIJZ, od organa zahteval, da mu omogoči vpogled in fotokopiranje dokumentov – posredovanje informacij javnega značaja za gradivo MORS – POJASNILO s prilogami, ki jih je leta 2003 organ posredoval … za pripravo na zaslišanje v Haagu. Priložil je prispevek o tem v medijih 14. 5. 2003.

Organ je o zahtevi prosilca odločil z odločbo št. 090-17/2022-6 z dne 31. 3. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca delno zavrnil. V Končnem poročilu delovne skupine glede domnevnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava s strani Teritorialne obrambe Republike Slovenije v vojni leta 1991 v Republiki Sloveniji, št. 200/92-CSŠ z dne 18. 12. 1992, dopisu organa št. Z022-02-60/2003-3-4784 z dne 12. 5. 2003 in rednem bojnem poročilu za 28. 6. 1991, št. 804-03/167 z dne 29. 6. 1991, je namreč prekril varovane osebne podatke in tajne podatke. Ker gre za zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, je organ izpeljal postopek po ZDIJZ. Podlaga za odločanje o pravici dostopa do informacij javnega značaja je ZDIJZ, katerega namen, je skladno z načelom transparentnosti porabe javnih sredstev zagotoviti varnost in odprtost delovanja organov ter omogočiti uresničevanje pravice posameznikov in pravnih oseb, da pridobijo informacije. Omenjeni zakon določa, da so informacije javnega značaja praviloma prosto dostopne, obenem pa v okviru enajstih izjem prvega odstavka 6. člena izčrpno navaja razloge, zaradi katerih se zahteva za dostop lahko zavrne. V nadaljevanju je organ izpostavil določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ in navedel, da se zahtevi za vpogled v dokumente iz 1. točke izreka odločbe ugodi. Gre namreč za informacije javnega značaja, njihova narava pa ne predstavlja razloga za njihov izvzem od vpogleda javnosti vanje. Zahteva za vpogled v dokumente iz 2. točke izreka odločbe pa se delno zavrne in se dostop dovoli na način, da se v njih prekrijejo varovani osebni podatki posameznikov in podatki, ki so označeni s stopnjo tajnosti. Organ se je najprej opredelil do izjeme varstva osebnih podatkov ter v zvezi s to izjemo od dostopa izpostavil določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, Zakona o varstvu osebnih podatkov (v nadaljevanju: ZVOP-1)[1] in Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/E (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov), ki se v Republiki Sloveniji uporablja primarno. Glede na navedeno pravno podlago je tako v nadaljevanju izpostavil pojem osebnega podatka (po prvi točki 4. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov) in pojem obdelave osebnih podatkov (po drugi točki 4. člena Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov). Izpostavil je tudi namen veljavnega ZVOP-1, ter da je treba za presojo dopustnosti razkritja osebnega podatka upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v 8. in 9. členu ZVOP-1. V zvezi s pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov je tako izpostavil 8. člen ZVOP-1 in prvi odstavek Splošne uredbe o varstvu osebnih podatkov. Upoštevaje navedeno je nato presojal, kateri izmed osebnih podatkov, ki jih vsebujejo dokumenti, sodijo med varovane osebne podatke v skladu s 3. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in ugotovil, da nekateri deli zahtevanih dokumentov vsebujejo podatke o osebnem imenu, datumu in kraju rojstva posameznikov, kraju bivanja, naslovu bivanja. Razkritje le-teh bi lahko ogrozilo zaupnost osebnih podatkov posameznika, zaradi česar gre v obravnavanem primeru za t.i. varovane osebne podatke. Organ je tako presojal še, ali je mogoče uporabiti institut delnega dostopa po 7. členu ZDIJZ in prosilcu omogočiti delni dostop. Ocenil je, da je v konkretnem primeru z institutom delnega dostopa mogoče dovoliti dostop do izrecno navedenih dokumentov, navedenih v točki 2 izreka odločbe. Povedano drugače, dostop do dokumentov, navedenih v 2. točki izreka, se dovoli, in sicer tako, da se varovani podatki prekrijejo. V zvezi z dopisom organa št. Z022-02-60/2003-3-4784 z dne 12. 5. 2003 (strani 2, 3, 4, 5, stran 6 točka 4.2) pa je organ ugotovil, da v tem delu ne gre za informacije javnega značaja, ker je dokument označen s stopnjo tajnosti, kar po mnenju originatorja predstavlja razlog za izvzem od vpogleda javnosti vanj. Na tem mestu je poudaril, da k prostemu dostopu do informacij javnega značaja niso zavezane tri skupine dokumentov, in sicer so to tiste informacije, ki po svoji vsebini niso informacije javnega značaja, informacije, ki po vsebini sicer predstavljajo informacije javnega značaja, vendar so vnaprej izvzete iz tega režima iz drugih razlogov. ZDIJZ ni uvedel nobene izključitve, ampak je njegova ureditev šla v smer, da je treba presojati vsak dokument ali informacijo posebej, oziroma da v osnovi vse informacije veljajo za javno dostopne. Prosto dostopni niso tisti dokumenti, ki predstavljajo izjeme v skladu s 6. členom ZDIJZ. Kot prvo izjemo od dostopa je ZDIJZ v 1. točki prvega odstavka 6. člena določil podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen, in sicer zaradi javne varnosti, obrambe države, zaupnosti mednarodnih odnosov ali zaupnosti obveščevalne in varnostne dejavnosti državnih organov. Takšna izjema je po navedbah organa odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela državnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke. V zvezi s to izjemo je organ v nadaljevanju izpostavil določbo 5. člena Zakona o tajnih podatkih (v nadaljevanju: ZTP)[2]. Ugotovil je, da se zahteva v delu nanaša na podatke, ki so na podlagi ZTP določeni za tajne s stopnjo tajnosti ZAUPNO, in v skladu s 13. členom ZTP se stopnja tajnosti ZAUPNO določi za tajne podatke, katerih razkritje nepoklicani osebi bi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije. Organ je v postopku ugotovil, da je bila delu dokumenta organa št. Z022-02-60/2003-3-4784 z dne 12. 5. 2003 z dopisom št. 0200-1/2022-4 z dne 23. 3. 2022 preklicana stopnja tajnosti, saj so prenehali veljati pogoji, ki so v skladu z ZTP za takšen status podatka določeni. Del istega dokumenta pa je že zmeraj v skladu z določbo 17. člena ZTP vidno označen s stopnjo tajnosti ZAUPNO, oceno možnih škodljivih posledic pa je, v skladu z določbo 10. člena ZTP, podpisala za to pooblaščena oseba, in je bila izdana z dopisom št. 0200-1/2022-3 z dne 23. 3. 2022. Navedeni dokument je v delu označen s stopnjo tajnosti ZAUPNO, ker vsebuje zbir tajnih podatkov iz drugih dokumentov, in še niso prenehali veljati pogoji, ki so v skladu z ZTP za takšen status podatka določeni. Na podlagi navedenega je organ zaključil, da je treba, glede na to, da je del dokumenta pod točko 2 izreka odločbe, označen s stopnjo tajnosti ZAUPNO, kar predstavlja glede na določbo 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ razlog za njegov izvzem od vpogleda javnosti vanj, odločiti kot izhaja iz 2. točke izreka njegove odločbe.

Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 15. 4. 2022. Navedel je, da mu organ v zakonskem roku ni omogočil vpogleda v vso zahtevano dokumentacijo, temveč mu je poslal samo nekatere zahtevane dokumente s tem, da je bilo v večini dokumentov izbrisano ime in priimek navedenih oseb, brez vsak podlage v ZDIJZ in ZVOP-1. Po navedbah prosilca mu je organ posredoval tudi dokument št. Z022-02-60/2003-3-4784 z dne 12. 5. 2003, pri čemer je v celoti prekril tekst na straneh 2 - 6 oziroma točke 2, 3 in 4 tega dokumenta. Prosilec je prepričan, da je bila leta 2003 temu dokumentu protipravno določena stopnja tajnosti ZAUPNO, ker je bil dokument poslan upokojencu, civilni osebi …, na njegovo zahtevo za pripravo na javno zaslišanje na sodišču v Haagu. Torej je bil sam dokument in vsebina z vednostjo avtorja – organa posredovana civilni osebi za javno uporabo celotne njene vsebine. Vztraja, da naj mu organ čim prej omogoči vpogled v celotno dokumentacijo in njeno eventualno kopiranje, na podlagi njegove zahteve z dne 23. 2. 2022. Zahteva pa tudi, da se na podlagi 6. in 21. člena ZDIJZ dovoli vpogled in fotokopiranje dokumenta št. Z022-02-60/2003-3-4784 z dne 12. 5. 2003 v celoti, ker je javni interes glede razkritja tega dokumenta močnejši od javnega interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, ker je bil dokument posredovan upokojencu za javno uporabo na sodišču v Haagu. Po njegovem mnenju je v interesu javnosti, da izve, s kakšnim dokumentom in vsebino je … razpolagal v Haagu, kjer je bil zaslišan kot priča, samo zaslišanje pa je bilo javno. Na podlagi 21. člena ZDIJZ je tako zahteval preklic stopnje tajnosti ZAUPNO tudi za točke 2., 3. in 4. tega dokumenta.

Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, z dopisom št. 090-17/2022-8 z dne 22. 4. 2022, poslal v pristojno odločanje IP. Pritožbi je priložil zahtevo prosilca, izpodbijano odločbo, oceno možnih škodljivih posledic št. Z022-02-60/2003-3-4784 z dne 12. 5. 2003, preklic stopnje tajnosti št. 0200-1/2022-4 z dne 23. 3. 2022 ter oceno možnih škodljivih posledic št. 0200-1/2022-3 z dne 23. 3. 2022. Na poziv IP je organ naknadno posredoval IP tudi predmetne dokumente zahteve, dostop do katerih je organ prosilcu omejil zaradi varstva osebnih podatkov.

Z namenom pravilne in popolne ugotovitve dejanskega stanja ter z namenom vpogleda v dokument, označen s stopnjo tajnosti ZAUPNO, št. Z022-02-60/2003-3-4784 z dne 12. 5. 2003, je IP v prostorih organa 17. 5. 2022 opravil ogled brez prisotnosti strank (in camera), na podlagi 11. člena ZInfP.

Pritožba ni utemeljena.

Meje preizkusa s strani pritožbenega organa

IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa v delu, v katerem je organ prosilcu dostop do zahtevanih podatkov zavrnil zaradi varstva tajnih in osebnih podatkov.

IP nadalje ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da z zahtevanimi dokumenti razpolaga v materializirani obliki, saj jih je tudi posredoval IP, v dokument št. Z022-02-60/2003-3-4784 z dne 12. 5. 2003 pa je IP vpogledal v prostorih organa.

Upoštevaje predmet zahteve in pritožbene navedbe prosilca, so bili predmet presoje IP dokumenti oziroma podatki, o dostopu do katerih je organ odločil z izpodbijano odločbo v točki 2 izreka, torej podatki, dostop do katerih je organ prosilcu zavrnil.

Ker je organ prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih dokumentov oziroma na podlagi 1. in 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, je IP v nadaljevanju presojal najprej obstoj izjeme varstva tajnih podatkov pri dokumentu št. Z022-02-60/2003-3-4784 z dne 12. 5. 2003.

Izjema po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

V skladu s 1. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek, ki je na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke, opredeljen kot tajen, to je ZTP.

Izjema tajnih podatkov je odraz potrebe po varstvu temeljnih interesov države oziroma družbe kot celote in obenem predstavlja najbolj občutljivo izjemo od javnosti dela oblastnih organov. Določitev podatkov za tajne pomeni, da so podrejeni posebnemu režimu varovanja, s katerim se odtegnejo nepooblaščenim osebam in seveda javnosti v celoti. Pomembno je, da ZDIJZ kot izjemo dovoljuje samo tiste informacije, ki so ustrezno opredeljene, oziroma klasificirane kot tajne na podlagi zakona, ki ureja tajne podatke – ZTP. Po ZTP je tajen le tisti podatek, ki kumulativno izpolnjuje tako materialni kot formalni kriterij. Materialni kriterij se nanaša na samo vsebino podatka in določa, da se podatek lahko določi za tajnega le takrat, če je tako pomemben, da bi z njegovim razkritjem nepoklicani osebi nastale, ali bi očitno lahko nastale škodljive posledice za varnost države ali za njene politične in gospodarske koristi ter se obenem nanaša izključno na naslednja področja: javna varnost, obramba, zunanje zadeve, obveščevalna in varnostna dejavnost državnih organov RS oziroma se nanaša na sisteme, naprave, projekte in načrte ali znanstvene, raziskovalne, tehnološke, gospodarske in finančne zadeve, ki so pomembni za omenjene cilje (prim. 5. člen ZTP). Materialni kriterij torej vključuje dva vidika. Prvi je v tem, da bi z razkritjem podatka nastala, oziroma očitno lahko nastala določena škoda, drugi pa je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države.

Oba materialna elementa pa se zrcalita v formalnem kriteriju tajnega podatka. Podatek je upravičeno lahko označen kot tajen le, če so izpolnjeni trije elementi. Prvi element je, da lahko podatek za tajnega določi le za to pooblaščena oseba. Načeloma je to v skladu z ZTP predstojnik organa oziroma osebe na najvišjih delovnih mestih oziroma položajih (prim. 10. člen ZTP). S tem je zagotovljeno, da odločitve o tajnosti podatkov sprejemajo osebe, ki imajo dovolj informacij in znanja, da lahko ocenijo pomen morebitnih škodljivih posledic ob razkritju tega podatka. Z ZTP je predpisan tudi način in postopek določanja tajnosti, katerega bistvo je v izdelavi vnaprejšnje pisne ocene možnih škodljivih posledic, ki bi nastale z razkritjem podatka (prim. 11. člen ZTP). Ta pisna ocena predstavlja drugi formalni kriterij. Takšna ocena mora vsebovati določitev objekta varstva. Objekt varstva je interes, ki bi bil z razkritjem ogrožen. Poleg opisanega, mora pisna ocena vsebovati tudi oceno teže in intenzivnosti možnih škodljivih posledic. Pisna ocena se hrani kot priloga dokumenta pri organu, ki je podatku določil stopnjo tajnosti. Prav ta ocena možnih škodljivih posledic omogoča z vidika ZDIJZ naknadno preverjanje oziroma ugotavljanje razlogov in okoliščin, ki so narekovali odločitev, da se podatek določi za tajnega. Tretji formalni kriterij pa temelji na pravilni oznaki, saj je lahko tajen samo tisti podatek, ki je ustrezno označen kot tajen (prim. 17. člen ZTP).

V zvezi s formalnim kriterijem za obstoj tajnega podatka v obravnavanem primeru IP tako ugotavlja:

1. Organ je posredoval IP oceno možnih škodljivih posledic št. Z022-02-60/2003-3-4784 z dne 12. 5. 2003, preklic stopnje tajnosti št. 0200-1/2022-4 z dne 23. 3. 2022 ter oceno možnih škodljivih posledic št. 0200-1/2022-3 z dne 23. 3. 2022. Ocena možnih škodljivih posledic št. Z022-02-60/2003-3-4784 z dne 12. 5. 2003 je nastala pravočasno, in to je istega dne kot sam presojani dokument št. Z022-02-60/2003-3-4784 z dne 12. 5. 2003. Tajnost je predmetnim podatkom določala do preklica. Ob ponovni uporabi tajnega podatka, ki je bila vezana na predmetno zahtevo prosilca, je organ v dokumentu št. Z022-02-60/2003-3-4784 z dne 12. 5. 2003 pregledal in ovrednotil vsebino tajnih podatkov. Ugotovil je, da so prenehali veljati pogoji, ki so v skladu z ZTP za takšen status podatka določeni. V obrazložitvi preklica stopnje tajnosti št. 0200-1/2022-4 z dne 23. 3. 2022  je navedeno, da je predmetni dokument v delu izgubil na pomenu tajnosti zaradi časovne oddaljenosti. Organ je namreč ocenil, da razkritje določenih podatkov iz dokumenta ne bi škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije, zato je minister kot predstojnik organa v delu dokumenta (točki 1 in 5) preklical stopnjo tajnosti ZAUPNO, oziroma je odločil, da je dokument odslej brez stopnje tajnosti. Je pa minister kot predstojnik organa ob ponovni uporabi tajnega podatka, ki je bila vezana na predmetno zahtevo prosilca, ugotovil tudi, da je bila dokumentu št. Z022-02-60/2003-3-4784 z dne 12. 5. 2003 ob nastanku dokumenta določena tajnost podatka v točkah 2, 3 in 4, ter da gre za zbir tajnih podatkov iz drugih dokumentov, za katere pa pogoji, ki so v skladu z ZTP določeni za takšen status podatke, še niso prenehali veljati. Ugotovil je, da bi razkritje podatkov točk 2, 3 in 4 lahko škodovalo varnosti in interesom Republike Slovenije, zato jih je treba ščititi kot tajni podatek po določbah ZTP s stopnjo tajnosti ZAUPNO.
2. Dokumentu je stopnjo tajnosti v obeh primerih (ocena možnih škodljivih posledic št. Z022-02-60/2003-3-4784 z dne 12. 5. 2003 in ocena možnih škodljivih posledic št. 0200-1/2022-3 z dne 23. 3. 2022) določil minister, kar pomeni, da je dokumentu tajnost določil predstojnik organa kot pooblaščena oseba (10. člen ZTP).
3. Predmetni dokument je bil v skladu s takrat veljavno določbo 3. člena Uredbo o varovanju tajnih podatkov[3] vidno označen z oznako tajnosti ZAUPNO, ki je navedena v glavi in v nogi dokumenta (17. člen ZTP), ustrezno pa so označene tudi strani dokumenta.

V zvezi z obstojem materialnega kriterija za obstoj tajnega podatka v obravnavanem primeru pa IP ugotavlja:

1. Iz prvotne ocene možnih škodljivih posledic izhaja, da gre za podatke, navedene v dokumentih OVS, in podatke, ki se nanašajo na vojaško pomoč RH in R BiH v času osamosvajanja ter kasneje, katerih razkritje bi škodovalo obrambnim interesom države. Iz ocene možnih škodljivih posledic ob ponovni uporabi predmetnih tajnih podatkov, vezani na predmetno zahtevo, pa izhaja, da gre za zbir tajnih podatkov iz drugih dokumentov, za katere še niso prenehali veljati pogoji, ki so v skladu z ZTP za takšen status podatka določeni, razkritje le-teh pa bi lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije.
2. IP po vpogledu v prekrite podatke točk 2, 3 in 4 dokumenta št. Z022-02-60/2003-3-4784 z dne 12. 5. 2003 ugotavlja, da obsegajo določene podatke v zvezi z dogodki v času osamosvajanja in določeno vojaško pomočjo, kot je to izpostavil že organ v oceni možnih škodljivih posledic št. Z022-02-60/2003-3-4784 z dne 12. 5. 2003. IP tako sledi utemeljitvi organa, da bi razkritje teh podatkov lahko škodovalo varnosti ali interesom Republike Slovenije, kar je podlaga za označitev podatkov s stopnjo tajnosti ZAUPNO (3. točka prvega odstavka 13. člena ZTP). Ugotavlja pa tudi, da je izpolnjen tudi drugi vidik materialnega pogoja za obstoj tajnega podatka, ki je v povezavi škode s taksativno naštetimi interesnimi področji države. Vsebina se namreč nanaša na konkretne dogodke v času osamosvajanja Republike Slovenije in vojaško pomoč drugim državam, kar spada na področje obrambnih interesov države, ki je eno izmed varovanih področij delovanja države po 5. členu ZTP.

Upoštevaje predhodno navedeno pravno podlago, navedene dokumente in po vpogledu v dokument št.  Z022-02-60/2003-3-4784 z dne 12. 5. 2003 na ogledu in camera IP zaključuje, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni tako vsi formalni pogoji za določitev dokumenta za tajnega kot tudi materialni kriterij. V obravnavanem primeru je pri podatkih točk 2, 3 in 4 dokumenta št. Z022-02-60/2003-3-4784 z dne 12. 5. 2003 tako podana izjema od prostega dostopa po 1. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Ker je organ v dokumentih Končno poročilo delovne skupine glede domnevnih kršitev mednarodnega humanitarnega prava s strani Teritorialne obrambe Republike Slovenije v vojni leta 1991 v Republiki Sloveniji, št. 200/92-CSŠ z dne 18. 12. 1992, dopisu organa št. Z022-02-60/2003-3-4784 z dne 12. 5. 2003 in rednem bojnem poročilu za 28. 6. 1991, št. 804-03/167 z dne 29. 6. 1991 prekril tudi določene osebne podatke, se IP v nadaljevanju opredeljuje še do izjeme varstva osebnih podatkov.

Izjema po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ

Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov, ki jo je izpostavil že organ. Ta predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov - ZVOP-1[4] (v določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več). Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.

V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.

Upoštevaje definicijo osebnega podatka IP tako ugotavlja, da so predmet zahteve in pritožbe nedvomno osebni podatki, kot so podatki o imenih in priimkih fizičnih oseb, njihovi zaposlitvi, rojstni podatki, naslovih bivališč, pa tudi vrstah poškodb. Podatki se nanašajo na posamezne pripadnike Jugoslovanske ljudske armade in njihove družinske člane, posamezne pripadnike Teritorialne obrambe ter druge fizične osebe.

IP je tako preveril še, ali je za obdelavo zahtevanih osebnih podatkov podana ustrezna pravna podlaga (posredovanje podatkov prosilcu oziroma javnosti namreč nedvomno pomeni obdelavo osebnih podatkov). Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:

(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);

(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;

(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;

(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.

Izhajajoč iz navedenih pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, pritožbenih navedb in vpogleda v predmetne dokumente IP ugotavlja, da je organ ravnal pravilno in zakonito, ko je v predmetnih dokumentih prekril varovane osebne podatke. Pri predmetnih varovanih osebnih podatkih ob tem ne gre za osebne podatke, pri katerih bi zakonito pravno podlago za njihovo obdelavo predstavljal ZDIJZ, konkretno 1. alineja tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Ker se je prosilec v pritožbi skliceval na test interesa javnosti, se IP v nadaljevanju opredeljuje še do tega.

Test javnega interesa

V skladu z drugim odstavkom 6. člena ZDIJZ se dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v primerih, ki jih določa ZDIJZ v petih alinejah drugega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki pa v obravnavanem primeru niso podani.

V obravnavanem primeru se tako presoja IP osredotoča na tehtanje, ali je javni interes glede razkritja podatkov, dostop do katerih je organ zavrnil zaradi varstva tajnih in osebnih podatkov, močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do podatkov, ki predstavljajo tajne oziroma varovane osebne podatke.

Bistvo te presoje je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. V teoriji se poudarja, da ga je treba uporabljati z veliko mero previdnosti in skrbnosti, saj test interesa javnosti zahteva bistveno večjo kakovost odločanja v obliki tehtanja posameznih nasprotujočih si pravic oziroma interesov. Test interesa javnosti zato pomeni izjemo od izjem, ki se mora uporabljati zelo premišljeno in zgolj takrat, ko bi s pomočjo tega testa odkrili nekaj, kar bi pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost.

Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje. Pri tem IP izpostavlja še stališče sodne prakse, iz katere izhaja, da bi bil javni interes glede razkritja podan, »če bi bile ogrožene take vrednote kot je npr. življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno«.[5] Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je torej opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in s tem omogočilo nadzor in sodelovanje javnosti pri oblikovanju tistih tematik, nad katerimi bi morala ta bdeti z vso skrbnostjo.

IP ob tehtanju vseh argumentov zaključuje, da javni interes za razkritje predmetnih podatkov ne prevlada nad interesom javnosti, da ti podatki ostanejo varovani kot tajni in osebni podatki. Po oceni IP v obravnavanem primeru niso ogrožene takšne vrednote, da bi se tehtnica prevesila v prid javnega interesa za razkritje teh podatkov. Po vpogledu v dokumente oziroma podatke, ki so predmet presoje v tem postopku, IP ugotavlja, da ti po vsebini niso takšne narave, da bi se splošna javnost z njihovo pomočjo lahko seznanila s pomembno družbeno temo ali da bi njegovo razkritje lahko pripomoglo k javni razpravi o pomembni temi, ki je relevantna za širši krog ljudi. Pri vsebini teh dokumentov tudi ne gre za temo, ki bi terjala sodelovanje širše javnosti pri oblikovanju vsebin, ki so z vidika vključevanja in širše skupine deležnikov pomembne zaradi zagotavljanja demokratičnega diskurza med civilno družbo in organi javnih oblasti. Niti ne gre za temo, ki bi se odražala v aktualni družbeni razpravi.

Poudariti je treba tudi, da test interesa javnosti ni namenjen temu, da se razkrije nekaj, kar je »interesantno za javnost«, temveč da se razkrije tisto, kar je »v interesu javnosti«. Podatki, ki jih zahteva prosilka, so morebiti interesantni za javnost, pretehta pa javni interes, da so konkretni podatki nedostopni javnosti. IP se ob tem sklicuje na sodbo Upravnega sodišča št. I U 1992/2010-28 z dne 28. 9. 2011, v kateri je sodišče navedlo, da se ne more strinjati s tem, da bi zaradi medijske odmevnosti lahko bil javni interes glede razkritja močnejši od varovanja poslovne skrivnosti podjetja. Po mnenju sodišča je torej mogoče uporabiti določilo drugega odstavka 6. člena ZDIJZ le v izjemnih primerih in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve.

Glede na vse navedeno IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru javni interes za razkritje informacij, ki so bile predmet presoje IP in predstavljajo izjemo od prostega dostopa po 1. in 3. točki prvega odstavka 6. člena, ni večji od interesa, zaradi katerega so ti podatki zavarovani kot zakonska izjema. Posledično tudi niso izpolnjeni pogoji za razkritje presojanih podatkov na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ.

V zvezi z navedbami prosilca, da je bila leta 2003 temu dokumentu protipravno določena stopnja tajnosti ZAUPNO, ker je bil dokument poslan upokojencu, civilni osebi, na njegovo zahtevo za pripravo na javno zaslišanje na sodišču v Haagu, pa IP poudarja, da se v razloge za pripravo predmetnih podatkov ni pristojen spuščati, prav tako ne v presojo, ali je prišlo pri posredovanju le-teh do nepravilnosti. Ob tem IP še dodaja, da se dostop do dokumentov na podlagi določb ZDIJZ ne presoja z vidika okoliščin posameznega prosilca (razen v primeru zlorabe pravice dostopa, ki pa v obravnavanem primeru, kot že navedeno, ni podana), temveč z vidika vsebine samih informacij, ki so zahtevane. Pri presoji, ali lahko prosilec pridobi zahtevane dokumente, se je zato vedno treba vprašati, ali gre za informacije, ki bi jih lahko pridobil tudi kdorkoli drug, ki bi organu postavil isto zahtevo. V postopku po ZDIJZ je torej bistveno, da se odloča z učinkom erga omnes, kar pomeni, da je dokument, ki predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja, dostopen vsakomur, pravni in fizični osebi, ne glede na pravni interes in osebni status. ZDIJZ torej kot pravilo postavlja enako in enotno uporabo določb zakona za vse. Organi so dolžni v skladu z ZDIJZ vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje pogoje za informacijo javnega značaja, in ali je prosto dostopna vsem, ne le prosilcu. Ob tem IP poudarja še, da je kot pritožbeni organ pristojen odločati le o dostopu do zahtevanih informacij javnega značaja in se ni pristojen spuščati v (ne)pravilnost postopanja organa v drugih, od ZDIJZ neodvisnih postopkov.

Sklepno

IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da pritožba prosilca ni utemeljena, zato jo je, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, kot to izhaja iz 2. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[6] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Nataša Siter, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.

informacijska pooblaščenka

[1] Uradni list RS, št. 94/07- uradno prečiščeno besedilo in 177/20.

[2] Uradni list RS, št. 50/06 – uradno prečiščeno besedilo, 9/10, 60/11 in 8/20.

[3] Uradni list RS, št. 74/05, 7/11, 24/11 – popr.. in 50/22.

[4] Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 177/20.

[5] Npr. sodbi Upravnega sodišča št. I U 1488/2011-95 in št. I U 199272010-28.

[6] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.