prosilec - Ministrstvo za obrambo

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dokumente, povezane z vojaškimi usposabljanji iz leta 1991 in 1992. Organ je prosilcu posredoval vse tiste dokumente, s katerimi je razpolagal, v preostalem delu pa je zahtevo zavrnil. Prosilec je zavrnilnemu delu odločbe nasprotoval in zatrjeval, da bi organ z dokumenti moral razpolagati. Glede ugodilnega dela je prosilec navedel, da ni prejel (vseh) dokumentov, ki jih je zahteval. IP je v pritožbenem postopku ugotovil, da je organ prosilcu omogočil dostop do vseh dokumentov, s katerimi razpolaga, zato je pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-125/2022/2

Datum: 19. 4. 2022

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 27. 3. 2022, zoper odločbo Ministrstva RS za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-14/2022-5 z dne 11. 3. 2022, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 27. 3. 2022 zoper odločbo Ministrstva RS za obrambo, št. 090-14/2022-5 z dne 11. 3. 2022, se zavrne.

2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 11. 2. 2022 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je zahteval, da mu omogoči vpogled v zbirke in fotokopiranje, posredovanje informacij:

• o dogajanju v Sloveniji v zvezi z oboroženimi spopadi in drugimi vojnimi dogodki, v letu 1991, ki jih je zbral, oziroma jih ima v posesti ter z njimi razpolaga Vojaški muzej Slovenske Vojske, GŠ SV in MORS,
• o vojaškem usposabljanju hrvaških prostovoljcev hrvaške politične stranke Hrvatske stranke prava (HSP) leta 1991 (julij, avgust) na območju Kočevske Reke na lokaciji Medvednjak, v izvedbi TO, oziroma MORS,
• o vojaškem usposabljanju bosanskih prostovoljcev zbranih s strani …, ki jih je poleti 1992 na lokaciji Svetli Potok, območje Kočevja, vojaško usposabljala TO, oziroma MORS.

Organ je dne 11. 3. 2022 izdal delno odločbo št. 090-14/2022-5 z dne 11. 3. 2022 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevi iz tretjega odstavka zahteve prosilca ugodil in prosilcu posredoval naslednje dokumente:

- dokument z dne 30. 5. 2002 (brez številke, zadeva Helikopter BELL 412 - BiH);

- protokol sa sastanka delegacija RS in BIH, održanog dana 11. 6. 2002 godine u Sarajevu po pitanju statusa helikoptera BELL412, št. 870-08-3/2002-18;

- kalkulacija terjatev in obveznosti v zvezi z razreševanjem statusa helikopterja BELL - 412EP, št. 870-06-3/2002-15 z dne 10. 6. 2002;

- zapisnik sestanka delovnih skupin, št. 510-03-136/6/2002 z dne 12. 8. 2002;

- protokol s sestanka delegacije Bosne in Hercegovine in Slovenije, ki je bil dne 25. 9.2002 v Ljubljani po vprašanju statusa helikopterja BELL 412 EP, št. 870-0-6-3/2002-20;

- dopis Kabineta ministra, št. 870-06-3/2002-21 z dne 21. 10. 2002;

- dopis Direktorata za logistiko z dne 30.5.2006;

- dopis Ministrstva za obrambo Ministrstvu za notranje zadeva z dne 22. 9. 2008.

Zahtevo prosilca iz drugega odstavka zahteve v delu, kjer zahteva dokumentacijo o vojaškem usposabljanju hrvaških prostovoljcev hrvaške politične stranke Hrvatske stranke prava (HSP) leta 1991 (julij, avgust), na območju Kočevske reke na lokaciji Medvednjak, v izvedbi TO oziroma ministrstva, je organ zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da se je zaradi obsega in različnih vrst, vsebine ter narave zahtevane dokumentacije odločil za izdajo delnih odločb, skladno z 219. členom ZUP. Z izpodbijano odločbo je organ odločil o dostopu do drugega in tretjega odstavka zahteve prosilca, o prvem odstavku zahteve pa bo organ odločal naknadno. Z namenom ugotovitve dejanskega stanja je organ opravil pregled dokumentacije v ministrstvu, ki se nanaša na predmet zahteve. Ugotovil je, da dokumentacija, navedena v tretjem odstavku zahteve prosilca, obstaja in da jo organ poseduje. Zaradi navedenega je organ zahtevi za vpogled v dokumente, navedene v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, ugodil. Za dokumente, navedene v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, je organ ugotovil, da gre za prosto dostopne informacije in da ni podane nobene izjeme za zavrnitev dostopa. Glede dostopa do dokumentov iz drugega odstavka prosilčeve zahteve, je organ ugotovil, da z dokumenti ne razpolaga, zato niso izpolnjeni pogoji za informacijo javnega značaja, zaradi česar je organ zahtevo prosilca v tem delu zavrnil.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec 11. 3. 2022 vložil pritožbo. V pritožbi je navedel, da mu organ za tretjo točko zahteve ni dovolil in omogočil vpogleda v zahtevano dokumentacijo, temveč mu je namesto tega poslal nekaj dokumentov v zvezi z bosanskim helikopterjem Bell 412. Zahteva, da mu IP omogoči vpogled v zahtevano dokumentacijo. Prav tako zahteva, da mu IP pri organu omogoči vpogled v dokumentacijo iz 2. tč. zahteve, saj ta dokumentacija zagotovo obstaja, ker je bilo usposabljanje realizirano in je o tem veliko javnih objav in javnih listin.

Organ je pritožbo prosilca, skladno s prvim odstavkom 245. člena ZUP, odstopil v reševanje IP, z dopisom št. 090-14/2022-11 z dne 4. 4. 2022. Organ je ob odstopu navedel, da vztraja pri odločitvi, ki izhaja iz izpodbijane odločbe ter je ne bo spremenil. Odločitev organa je bila v zvezi z drugim in tretjim odstavkom zahteve pravilna, organ je prosilcu posredoval vse tiste dokumente, s katerimi razpolaga in se nanašajo na prosilčevo zahtevo, zato organ ne razume, v katero dokumentacijo želi opraviti prosilec vpogled.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oziroma prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo v celoti. IP ugotavlja, da je organ izdal delno odločbo, s katero je odločil o drugem in tretjem odstavku zahteve prosilca, ne pa tudi o prvem, zato je predmet tega pritožbenega postopka presoja odločitve organa glede dostopa do dokumentov navedenih v 2. in 3. tč. zahteve prosilca.

Namen ZDIJZ je konkretizacija ustavno zagotovljene pravice dostopa do informacij javnega značaja. Ustava Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33I/1991-I, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju URS) namreč v drugem odstavku 39. člena določa, da ima vsakdo pravico dobiti informacijo javnega značaja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih določa zakon. ZDIJZ z materialnimi in procesnimi določbami uresničuje to ustavno pravico in tako spodbuja javnost in odprtost delovanja organov. V skladu s 1. členom ZDIJZ je vsakomur omogočen prost dostop in ponovna uporaba informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb.

V  konkretnem primeru je prosilec zahtevo za dostop do informacij javnega značaja naslovil na ministrstvo, ki je nedvomno dolžno delovati tudi po ZDIJZ, saj sodi v kategorijo zavezanih organov iz 1. členu ZDIJZ.

Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;
2. organ mora z njo razpolagati;
3. nahajati se mora v materializirani obliki.

V obravnavanem primeru je sporno, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga. Organ je namreč odločil, da z dokumenti iz drugega odstavka zahteve prosilca ne razpolaga, prosilec pa temu nasprotuje. Organ je zahtevi prosilca iz tretjega odstavka zahteve prosilca ugodil in mu poslal zahtevane dokumente, prosilec pa v pritožbi navaja, da ni prejel (vseh) dokumentov, ki jih je zahteval.

Glede na navedbe organa in prosilca v pritožbenem postopku IP nima razloga, da ne bi sledil navedbam organa, da je ta prosilcu poslal vse dokumente, s katerimi razpolaga, zavrnil pa je zahtevo v tistem delu, v katerem je ugotovil, da z dokumenti ne razpolaga. Iz pritožbene dokumentacije je namreč razvidno, da je organ glede obstoja dokumentov opravil številne poizvedbe, in sicer je od Službe za splošne zadeve pri organu prejel odgovor, da organ v stalni zbirki dokumentarnega gradiva ni našel dokumentov, povezanih z drugim odstavkom zahteve prosilca. Glede zahteve pod tretjim odstavkom je organ pojasnil, da v stalni zbirki dokumentarnega gradiva ni dokumentov iz leta 1992 na to temo, so pa v dokumentarnem gradivo našli zadevo MORS št. 870-06-3/2002 o razreševanju odprtih vprašanj med Slovenijo in Bosno in Hercegovino, ki vsebuje nekaj mlajših dokumentov, ki omenjajo tudi iskano vsebino. Organ je predložil tudi izpis Oddelka za upravljanje dokumentarnega gradiva z izpisom najdenih zadetkov v zvezi z zaprosilom prosilca.

Organ je opravil poizvedbo tudi pri Vojaškem muzeju Slovenske vojske, ki je navedel, da ne hrani in ne upravlja dokumentacije, ki jo prosilec zahteva pod 2. in 3. točko. Tovrstna dokumentacija se ne nahaja oz. se ne hrani v zbirki arhivalij Vojaškega muzeja Slovenske vojske. Organ je napotil na Oddelek za upravljanje dokumentarnega gradiva Službe za splošne zadeve pri organu, pri čemer jim ni znano, če oddelek hrani tudi dokumentacijo, ki jo prosilec navaja pod 2. in 3. točko zahteve. Organ je od Obveščevalno varnostne službe prejel odgovor, da ta ne razpolaga z dokumentacijo, ki jo prosilec zahteva v drugem in tretjem odstavku svoje zahteve. Organ je od Generalštaba Slovenske vojske prejel odgovor, da se vsi dokumenti, ki se nanašajo na obdobje 1991 in 1992, kot izhaja iz predmetne zadeve, pri ministrstvu hranijo v skladu z zakonom, ki ureja varovanje arhivskega in dokumentarnega gradiva in so bili predani v stalno zbirko arhivskega gradiva ministrstva.

IP tako ugotavlja, da je organ opravil poizvedbe in vpogledal v evidence in prosilcu poslal vse tiste dokumente, ki jih je v okviru opravljenih poizvedb našel, in to v celoti, brez zatrjevanja izjem od prostega dostopa. Iz predložene dokumentacije posledično ne izhaja noben sum, da bi organ razpolagal z zahtevanimi dokumenti, vendar jih prosilcu ne bi želel posredovati, saj je organ ustrezno pojasnil, zakaj z zahtevanimi informacijami ne razpolaga, prosilcu pa je tudi omogočil dostop do razpoložljivih dokumentov. IP je zato sledil pojasnilom, da organ z (dodatnimi) dokumenti, v zvezi z drugim in tretjim odstavkom prosilčeve zahteve, dejansko ne razpolaga. Ob tem je IP štel za irelevantno pritožbeno navedbo, da je bilo usposabljanje Hrvatov leta 1991 realizirano in da je bilo o tem tudi veliko javnih objav, saj slednje ne dokazuje oz. izkazuje tega, da s temi dokumenti razpolaga organ. Hkrati je treba upoštevati tudi, da je prosilec zahteval gradivo, ki se nanaša na obdobje izpred tridesetih let, gradivo pa je bilo, kot izhaja tudi iz poizvedb organa, predano med arhivsko gradivo, ki skladno z drugim odstavkom 4. člena ZDIJZ, ni informacija javnega značaja po tem zakonu.

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. ZDIJZ ne varuje pravice prosilca, da od organov zahteva, da ustvarijo nov dokument ali ga pridobijo od drugih.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja tudi nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z dokumenti, ki jih zahteva prosilec in ali bi glede na svoje pristojnosti in veljavne predpise, z zahtevanimi dokumenti moral razpolagati.

Odločitev organa je torej pravilna in na zakonu utemeljena, pritožba pa neutemeljena, zato se na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP zavrne.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J in 32/16) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka