prosilec - Ministrstvo za obrambo

POVZETEK:

Organ je prosilki odobril delni dostop do najemne pogodbe za garažo. Prosilka je v pritožbenem postopku podala navedbe glede avtentičnosti dokumenta in druge navedbe, ki so se nanašale na vsebino in okoliščine, v katerih je bil dokument sklenjen. IP je v okviru presoje materialnega prava po uradni dolžnosti presodil, da je organ v dokumentu pravilno prekril varovane osebne podatke, za razkritje katerih ne obstaja pravna podlaga. Druge osebne podatke pa je pravilno razkril na podlagi Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti in s porabo javnih sredstev. Preostale pritožbene ugovore je IP zavrnil kot neutemeljene, saj njihova presoja ni v pristojnosti IP.

ODLOČBA:

Številka: 090-116/2022/7

Datum: 7. 6. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke mag. Kristini Kotnik Šumah (po pooblastilu št. 100-17/2006/161 z dne 25. 5. 2018), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06– uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi …, z dne 29. 3. 2022 (v nadaljevanju prosilka), zoper odločbo, 090-20/2022-2 z dne 14. 3. 2022, Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

29. Pritožba prosilke z dne 29. 3. 2022 zoper odločbo Ministrstva za obrambo, št. 090-20/2022-2 z dne 14. 3. 2022, se zavrne.

1. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilka je 25. 2. 2022 pri organu vložila pritožbo zoper odločbo organa, št. 090-112/2021-7 z dne 14. 2. 2022[1], v kateri je podala tudi zahtevo za dostop do dokumenta – najemne pogodbe, ki jo je izdala Komanda garnizona 23-55/V z dne 13. 2. 1986, kot je navedeno v Dodatku k zapisniku o ugotovitvi vrednosti stanovanja iz leta 1992. Organ je to njeno zahtevo obravnaval kot novo zahtevo po ZDIJZ, saj je ugotovil, da zahtevani dokument ni bil predmet prosilkine zahteve z dne 14. 12. 2021, o kateri je odločal v postopku, kjer je izdal odločbo z dne 14. 2. 2022.

Organ je o prosilkini zahtevi z dne 25. 2. 2022 odločil z odločbo, št. 090-20/2022-2 z dne 14. 3. 2022. Z njo je delno zavrnil dostop do kopije najemne pogodbe, št. 23-55/V z dne 13.2.1986, ki jo je izdala Direkcija za upravljanje i gazdovanje vojnim stambenim fondom. V obrazložitvi je pojasnil, da gre za dokument, ki je v originalu poimenovan » Ugovor o koriščenju stana« št. 23-55/V z dne 13. 2. 1986. S sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov, je dostop dovolil na način, da se v dokumentu prekrije varovane osebne podatke, in sicer: imena in priimke in sorodstveno razmerje članov gospodinjstva v »Členu 5.«, in lastnoročni podpis nosilca stanovanjske pravice na zadnji strani.

Prosilka je zoper to odločbo vložila pritožbo z dne 29. 3. 2022. Navajala je, da je akt, o katerem je bilo odločeno z izpodbijano odločbo, prav tako ponaredek, kar naj bi izhajalo iz različnih uporabljenih številk na isti (prvi) strani dokumenta. Zato meni, da je neresnična navedba organa v izpodbijani odločbi na str. 2, da organ ugotavlja, da razpolaga s kopijo Ugovora o korišćenju stana-najemno pogodbo št. 23-55/V z dne 13. 2. 1986. Zanimivo se jih zdi, da organ nenadoma razpolaga s tem aktom, čeprav v glavnem ne razpolaga z dokumentacijo o nepremičninah nekdanje JLA. Prosilka ponovno ugotavlja, da organ nadaljuje z dolgoletnim zavajanjem in z metodo dostopa do informacij javnega značaja »po kapljicah«. Trdi, da je sedaj lahko prav vsakomur jasno, zakaj je ta Ugovor o korišćenju stana, br. 23-55/V, z dne 13. 02. 1986, dostavljen prosilki pravzaprav šele sedaj. Saj bi bilo sicer že prej ugotovljeno razhajanje med to pogodbo JLA iz leta 1986 in pogodbo MORS iz leta 1996, s katero je MORS prodal stanovanje z garažo. V nadaljevanju podaja svoje ugotovitve glede vsebine predmetnega dokumenta in tudi glede ostalih dokumentov, ki so bili predmet prosilkinih prejšnjih postopkov po ZDIJZ[2] in podaja svoje zaključke glede prodaje sporne garaže. Na IP se obrača z vprašanjem, ali je dokument, ki je ponaredek, informacija javnega značaja. Na koncu navaja, da v uradnih listinah, ki jih je ustvaril MORS, naklepno ni zavedena številka garaže, garaža št. 8 in podaja svoje ugotovitve zakaj. Zaključi z vprašanji, ki se nanašajo na vprašanje pravilnosti prodaje predmetne garaže in se sprašuje, če bo organ našel še kakšen nov akt iz obdobja JLA (ustvarjen kasneje ali v času že samostojne Slovenije), ki naj bi domnevno dokazoval najem s strani navedenega posameznika kake še druge garaže v garažnem koridorju Prušnikova 6-12. Upa, da bo organ končno popustil in priznal nepošteno početje okrog te garaže pred tremi desetletji.

Organ je z dopisom, št. 090-20/2022-7 z dne 31. 3. 2022 prosilkino pritožbo, kot pravočasno, dovoljeno in vloženo s stani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP. Dopisu je priložil tudi dokument, ki je bil predmet prosilkine zahteve.

IP je prosilkino pritožbo kot pravočasno, dovoljeno in vloženo s strani upravičene osebe, vzel v obravnavo. Ob tem je iz spisa 090-85/2022 prevzel prosilkino tam zadevno pritožbo, v kateri je vsebovana zahteva, ki je predmet obravnavane zadeve po ZDIJZ (UZ. št. 090-116/2022/3).

IP je dne 2. 6. 2022, z namenom razjasnitve dejanskega stanja, pri organu opravil ogled in camera, na podlagi 11. člena ZInfP in o opravljenem dejanju sestavil zapisnik, št. 090-116/2022/6[3]. IP tega zapisnika ni posredoval prosilki v izjasnitev, ker organ ni navajal nobenega novega dejstva, ki ga ni že prej.

Pritožba ni utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilka izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi je bila predmet presoje najemna pogodba, št. 23-55/V z dne 13.2.1986, ki jo je izdala Direkcija za upravljanje i gazdovanje vojnim stambenim fondom. Med strankama ni sporno, da gre za dokument, ki je poimenovan » Ugovor o koriščenju stana« št. 23-55/V z dne 13. 2. 1986, na

Dodatku k Zapisniku o ugotovitvi vrednosti stanovanja[4], pa pogodba, ki jo je izdala Komanda garnizona, št. 23-55/V, 13. 2.1986.

Z izpodbijano odločbo je organ prosilki odobril delni dostop do predmetne pogodbe, in pri tem s sklicevanjem na izjemo varstva osebnih podatkov (3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ), v dokumentu prekril imena in priimke in sorodstveno razmerje članov gospodinjstva v »Členu 5.«, in lastnoročni podpis nosilca stanovanjske pravice na zadnji strani. IP ugotavlja, da prosilka v pritožbi

ni nasprotovala opisanemu delnemu dostopu, zato je IP pravilnost uporabe predmetne izjeme opravil v okviru materialnopravne presoje izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti.

Pri tem je IP ugotovil, da je organ prve stopnje na predmetnem dokumentu pravilno prekril osebne podatke (imena in priimke in sorodstveno razmerje članov gospodinjstva ter lastnoročni podpis nosilca stanovanjske pravice), saj za razkritje teh podatkov ne obstaja zakonita pravna podlaga. Po drugi strani pa se v predmetnem dokumentu nahajajo tudi drugi osebni podatki (ime in priimek nosilca stanovanjske pravice), ki jih organ ni prekril. Takšna odločitev organa je pravilna in skladna s sodno prakso in prakso IP. Ti osebni podatki namreč niso varovani, saj za njihovo razkritje obstaja veljavna pravna podlaga, in sicer v Zakonu o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18; v nadaljevanju ZSPDSLS-1) in v določbah prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Predmetna najemna pogodba je bila namreč sklenjena med Direkcijo za upravljanje i gazdovanje vojnim stambenim fondom – odeljenje Ljubljana in nosilcem »stanarskog prava«, konkretnim posameznikom, kateremu je bila s to pogodbo v koriščenje (najem) predana predmetna nepremičnina (stanovanje). S predmetno pogodbo je torej šlo za razpolaganje s takratnim državnim premoženjem. Skladno z določbo 1. točke 3. člena ZSPDSLS -1, so stvarno premoženje nepremičnine v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti in premičnine v lasti države in samoupravnih lokalnih skupnosti. Ravnanje s stvarnim premoženjem, v skladu z 2. točko istega člena, pomeni pridobivanje, razpolaganje, upravljanje in najemanje tega premoženja. Razpolaganje s stvarnim premoženjem pomeni vsak prenos lastninske pravice na drugo fizično ali pravno osebo (4. točka 3. člena ZSPDSLS-1). ZSPDSLS-1 nadalje v 8. in 9. členu, kot dve izmed glavnih načel predmetnih postopkov, določa načelo preglednosti in načelo javnosti. 8. člen tako določa, da se v postopkih ravnanja s stvarnim premoženjem in pri sprejemanju odločitev zagotavlja preglednost vodenja postopkov in sprejemanja odločitev. V konkretni zadevi pa je še bolj pomemben 9. člen, ki določa, da je ravnanje s stvarnim premoženjem javno, če zakon ne določa drugače. Glede na navedeno je v konkretnem primeru, na podlagi določb ZSPDSLS-1, treba podatke o razpolaganju z nepremičninami organa, tj. podatke o oddaji nepremičnin v najem ali podatke o prodaji nepremičnin, obravnavati kot podatke o ravnanju s stvarnim premoženjem in jih šteti kot javne. Kot dodaten argument IP pojasnjuje, da gre pri sklepanju tovrstnih prodajnih, najemnih pogodb za pravne posle s stvarnim premoženjem, ki med drugim vplivajo tudi na javnofinančne tokove. Z uporabo logične razlage določbe prve alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke o takratni porabi javnih sredstev. Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da je odločitev organa glede obsega uporabe delnega dostopa zardi izjeme varstva osebnih podatkov, pravilna in zakonita.

IP je v nadaljevanju presojal izpodbijano odločbo v obsegu pritožbenih navedb. IP najprej ugotavlja, da je prosilka v pritožbi najprej IP postavila nekaj vprašanj, ki jih IP na tem mestu ne povzema, saj se ne nanašajo na presojo v pritožbenem postopku, ob tem pa še ugotavlja, da je odgovore na prosilkina smiselno enaka vprašanja, prosilki posredoval v pojasnilu, št. 092-1/22/179 z dne 11. 4. 2022. Dalje IP ugotavlja, da se njene pritožbene navedbe nanašajo na domneve prosilke, da je predmetna najemna pogodba ponaredek, kar utemeljuje z navedbo o uporabi različnih številk na prvi strani. Ob tem navaja, da je neresnična navedba organa, da razpolaga s kopijo »Ugovora o korišćenju stana-…«. Poleg tega navaja, da ji organ dostavlja dokumente postopoma (»po kapljicah«).

V zvezi s temi pritožbenimi navedbami IP najprej pojasnjuje, da mu je organa na ogledu in camera pojasnil, da je po vložitvi prosilkine zahteve, dokumente, ki jih je prepoznal kot predmet zahteve, iskal na način, da je kontaktiral sektor za gospodarjenje z nepremičninami, kjer se ti dokumenti nahajajo v obliki pisnih dokumentov v arhivu organa. Organ je pojasnil, da se dokumenti vodijo po spisih po imenu kupcev oziroma najemnikov stanovanji, garaže pa se vodijo glede na naslov. IP je na ogledu in camera vpogledal v spis za kupca g. … in ga. … in v spis vseh garaž na Prušnikovi 6, 8, 10 in 12. Pri tem je v zvezi z najemno pogodbo, ki je predmet te zadeve, ugotovil, da se v spisu za kupca .., nahaja original Ugovora o koriščenju stana« št. 23-55/V z dne 13. 2. 1986. Glede na navedeno IP ugotavlja, da navedba organa v izpodbijani odločbi, da razpolaga s kopijo tega dokumenta ni v celoti resnična, saj organ razpolaga tudi z originalom. Vendar pa ta navedba organa ne vpliva na drugačno odločitev v zadevi, saj je IP z vpogledom v original in kopijo, ki mu je bila posredovana ob odstopu pritožbe, ugotovil, da predmetna kopija predstavlja kopijo originala, in gre torej za isti dokument, o katerem je bilo odločeno.

Glede prosilkinih navedb, da gre za ponaredek, pa IP pojasnjuje, da so za odločitev v tem pritožbenem postopku, neupoštevane. IP poudarja, da je treba smisel dostopa do informacij javnega značaja iskati v javnem in odprtem delovanju zavezanca, preko katerega se lahko preizkusi tudi pravilnost in zakonitost delovanja. Vendar je presoja IP pri tem omejena le na odločanje o tem, ali določen dokument predstavlja informacijo javnega značaja, torej ali gre za dokument iz delovnega področja organa, ali obstaja v materializirani obliki in ali organ z njim razpolaga (prvi odstavek 4. člena ZDIJZ). Če ugotovi, da določen dokument predstavlja informacijo javnega značaja, je njegova presoja omejena na ugotovitev, ali gre za prosto dostopno informacijo javnega značaja, oziroma ali je mogoče v zvezi s konkretnim podatkom aplicirati kakšno od izjem od prostega dostop, ki jih določa 5. a oziroma prvi odstavek 6 člena ZDIJZ. Navedeno pomeni, da se pristojnost IP konča pri ugotavljanju obstoja konkretnega dokumenta in se, v primeru pozitivne ugotovitve, nadaljuje v presojo, ali ta predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Posledično IP ni pristojen za nadzor postopka nastajanja posameznega dokumenta in tudi ne presoja, ali je dokument nastal pravilno in zakonito, temveč zgolj samo dejstvo njegovega obstoja. Takšno stališče sledi razzlogovanju Ustavnega sodišča iz sklepa, št. U-I-92/12-13 z dne 10. 10. 2013, da IP inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem ZVOP-1 ne sme izvajati tako, da pri izvrševanju svojih zakonskih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Navedeno stališče je bilo sicer sprejeto v okviru pristojnosti IP na področju varstva osebnih podatkov, vendar ga lahko, po presoji IP, ob upoštevanju sistemske in logične razlage, prenesemo tudi na področje dostopa do informacij javnega značaja. Kot je prosilki tudi že pojasnilo Upravno sodišče RS v sodbi, I U 658/2020-52 z dne 30. 8. 2021 in tudi IP, se v postopkih v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja ne ugotavlja, ali je vsebina zahtevane dokumentacije resnična, ali je sporna in ali gre za lažno vsebino, saj to ni stvar postopka v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja, je pa lahko to predmet kakšnega drugega postopka. Zato so pritožbene navedbe, ki se nanašajo na nestrinjanje s samo vsebino dokumentacije in problematizirajo njen nastanek, za konkretni postopek po ZDIJZ, irelevantne. Pravilnost in zakonitost vsebine dokumenta in vprašanje njegovega (zakonitega) nastanka pa ne moreta biti predmet postopka dostopa do informacij javnega značaja, enako velja za ugotavljanje avtentičnosti zahtevanega dokumenta. V postopku v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja je bistveno le to, ali zahtevani dokumenti in ali obstaja katera od izjem, zaradi katerih se lahko zahteva za dostop do informacij javnega značaja zavrne.

Upoštevaje naveden obseg presoje IP, so vse navedbe prosilke, ki se nanašajo na domnevne nepravilnosti in nezakonitosti v zvezi z nastankom predmetne najemne pogodbe, njeno vsebino in na splošno na sklepanje te pogodbe, na katere opozarja prosilka, za presojo v tem pritožbenem postopku neupoštevne. Predmet konkretnega pritožnega postopka po ZDIJZ namreč ni zakonitost delovanja organa, temveč presoja dostopa do zahtevanih informacij kot informacij javnega značaja. IP se namreč v okviru svojih, zgoraj pojasnjenih, pristojnosti ne sme spuščati v postopek nastanka posameznega dokumenta in v njegovo vsebino.

Dalje IP ugotavlja, da so v zvezi z dokumentom, ki je predmet te zadeve, neutemeljene tudi prosilkine navedbe, da ji je organ posredoval dokumente postopoma. IP ugotavlja, da je prosilka predmetno zahtevo po, sicer določno navedenem dokumentu, postavila šele v pritožbi z dne 25. 2. 2022, vloženi zoper odločbo organa št. 090-112/2021-7 z dne 14. 2. 2022. Z izpodbijano odločbo pa je organ odločil o dostopu do tega dokumenta. Prosilka namreč v kateri od svojih prejšnjih zahtev (npr. v zahtevi z dne 14. 12. 2021, ki je predmet postopka 090-85/2022) tega dokumenta (torej najemne pogodbe, ki jo je izdala Komanda garnizona 23-55/V z dne 13. 2. 1986, kot je navedeno v Dodatku k zapisniku o ugotovitvi vrednosti stanovanja iz leta 1992) ni zahtevala. Zato je njeno sklicevanja na namerno postopno posredovanje dokumentov s strani organa, neutemeljeno.

IP dalje ugotavlja, da se ostale pritožbene navedbe nanašajo na dostop do drugih dokumentov in problematizirajo njihovo vsebino, zato ne morejo biti predmet presoje tega pritožbenega postopka.

Upoštevaje vse navedeno IP zaključuje, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, pritožbene navedbe pa neutemeljene. Posledično je IP prosilkino pritožno zavrnil na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz I. točke izreka te odločbe.

Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali, zato je odločil, kot izhaja iz II. točke izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah^[5] oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.  

namestnica pooblaščenca

[1] To pritožbo IP obravnava v zadevi 090-85/2022.

[2] O katerih IP odloča v postopku 090-85/2022 ali pa je o njih že bilo odločbo s pravnomočno sodbo Upravnega sodišča I U 658/2020-52 z dne 30. 8. 2021.

[3] IP je ogled in camera opravil v obeh zadevah iste prosilke, ki jih vodi, torej tudi v zadevi 090-85/2022, zato je pri tem nastal enotni zapisnik.

[4] Ta je predmet presoje v zadevi 090-85/2022.

[5] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO.