prosilec - Ministrstvo za obrambo

POVZETEK:

Prosilec je zahteval posredovanje kopije zapisnikov o izvedenih in dobavljenih storitvah po postavki vzdrževanja ter ostalo dokumentacijo, ki izkazuje dejansko opravljeno delo za več pogodb in popise spisov. Ko je organ o zadevi odločal prvič, je zahtevo v celoti zavrnil zaradi varstva tajnih podatkov, v ponovnem postopku pa je organ delno zavrnil zahtevo in sicer tako, da je dostop do zahtevanih dokumentov omogočil na način, da je prekril podatek o identifikaciji verzije, identifikacijske številke in serijske številke, saj je ugotovil, da je v zvezi s temi podatki podana izjema iz 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Predmet pritožbenega postopka je bil le še podatek o identifikaciji verzije. IP je po uradni dolžnosti ugotovil, da organ v zadevi ni odločil o določenih dokumentih, zato je o njih odločil IP, prav tako pa je bilo ugotovljeno, da je organ v izreku izpodbijane odločbe o istem dokumentu odločil dvakrat in to različno. Ker je IP ugotovil, da so podatki o identifikacije verzije v določenih dokumentih javno objavljeni na spletni strani javnih naročil, je odločil, da mora organ prosilcu omogočiti dostop do teh podatkov. V zvezi z dokumenti glede katerih organ ni sam objavil identifikacije verzije na spletni strani javnih naročil, je IP ugotovil, da iz posredovane dokumentacije nedvomno izhaja, da gre pri zahtevanem podatku o identifikaciji verzije strojne oziroma programske opreme za podatek, ki je del notranjega delovanja organa, saj se ta podatek nanaša na informacijo o varovanju informacijsko komunikacijskega sistema organa. V pritožbenem postopku je bilo prav tako ugotovljeno, da bi razkritje zahtevanega podatka o identifikaciji verzije povzročilo motnje v delovanju organa, in sicer bi razkritje podatka nepoklicani osebi omogočilo izvedbo dejanj s škodljivimi posledicami na delovanje oziroma operativno razpoložljivost informacijskih in telekomunikacijskih sistemov, ki se uporabljajo za obrambne potrebe in za povezavo teh sistemov z mednarodnimi obrambnimi in vojaškimi organizacijami in s tem posledično na operativno delovanje organa. Prav tako je IP ugotovil, da v obravnavanem primeru prevladujoč interes javnosti, na katerega se sklicuje prosilec v svoji pritožbi, za razkritje zahtevanih dokumentov ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa do dokumenta iz razlogov, zaradi katerih so informacije zavarovane kot izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

ODLOČBA:

Številka: 090-113/2022/13

Datum: 2. 6. 2022

Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; v nadaljnjem besedilu ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB2, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odločba US, 102/15 in 7/18; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvem odstavku 251. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, z vsemi spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi  …. (v nadaljevanju prosilec), z dne 14. 3. 2022, zoper odločbo št. 090-75/2021-10 z dne 14. 2. 2022 (v nadaljevanju izpodbijana odločba) Ministrstva za obrambo, Vojkova cesta 55, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožbi prosilca z dne 14. 3. 2022 se delno ugodi, tako, da se odločba Ministrstva za obrambo št. 090-75/2021-10 z dne 14. 2. 2022 v prvi točki izreka delno odpravi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku 31 (enaintrideset) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati naslednje dokumente:

• zapisnik MTS po izvršenem popravilu pri zunanjem izvajalcu z dne 27. 10. 2017, brez številke »vezan na naročilni list številka L191174-0035«, ki je pripet k dokumentom zadeve št. 4300-379/2015-7 in dobavnici št. 15-00171 z dne 28. 9. 2015 in št. 15-01312 z dne 28. 9. 2015, ki sta pripeti zapisniku o kontroli kakovosti proizvoda št. 4300-245/2015-7 z dne 2. 10. 2015, pri čemer mora prekriti podatek o identifikaciji verzije, identifikacijski številki, serijski številki,
• zapisnik o kontroli kakovosti proizvoda št. 4300-245/2015-7 z dne 2. 10. 2015, zapisnik o kontroli kakovosti proizvoda št. 4300-142/2020-5 z dne 15. 4. 2020, zapisnik o kontroli kakovosti proizvoda št. 4300-134/2017-7 z dne 8. 12. 2017, zapisnik o kontroli kakovosti proizvoda št. 4300-383/2020-5 z dne 27. 11. 2020, zapisnik o kontroli kakovosti proizvoda št. 4300-189/2018-5 z dne 27. 8. 2018, tako, da se omogoči dostop še do podatka o identifikaciji verzije v navedenih dokumentih,
• dobavnica št. 1450 z dne 27. 9. 2018, ki je priloga zapisnika o kontroli kakovosti št. 4300-226/2018-5 z dne 27. 9. 2018.

2. Odločba Ministrstva za obrambo št. 090-75/2021-10 z dne 14. 2. 2022 se v prvi točki izreka odpravi glede zapisnika o kontroli kakovosti proizvodov št. 4300-127/2017-11 z dne 11. 10. 2017.

3. V preostalem delu se pritožba prosilca zavrne.

4. V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 5. 7. 2021 na organ posredoval zahtevo za dostop do informacij javnega značaja. Z njo je zahteval, da mu organ, v elektronski obliki, posreduje (ustrezno anonimizirane) kopije zapisnikov o izvedenih in dobavljenih storitvah po postavki vzdrževanja ter ostalo dokumentacijo, ki izkazuje dejansko opravljeno delo za naslednje pogodbe: 4300-245/2015-1, 4300-327/2015-1, 4300-379/2015-1, 4300-313/2017-1, 4300-127/2017-1, 4300-134/2017-1, 4300-263/2017-1, 4300-226/2018-1, 4300-189/2018-1, 4300-355/2018-1, 4300-142/2019-1, 4300-131/2019-1, 4300-152/2019-1, 4300-142/2020-1, 4300-353/2020-1 in 4300-383/2020-1. Poleg tega je za te postopke zahteval tudi popise spisov.

Organ je z odločbo št. 090-75/2021-2 z dne 27. 9. 2021 prosilčevo zahtevo v celoti zavrnil s sklicevanjem na izjemo tajnih podatkov iz 1. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. S 1. točko izreka je zavrnil dostop do zahtevanih zapisnikov in ostale dokumentacije, z 2. točko izreka pa dostop do popisov spisov za te postopke. O vloženi pritožbi prosilca je IP odločil z odločbo št. 090-338/2021/8 z dne 7. 1. 2022, s katero je pritožbi prosilca ugodil, odločbo organa odpravil ter mu zadevo vrnil v ponovno odločanje. Iz vsebine obrazložitve IP izhaja, da je IP ugotovil, da v zvezi z dokumenti, ki jih je organ prepoznal kot predmet zahteve, zahtevani kriteriji za tajne podatke niso izpolnjeni oziroma jih organu ni uspelo izkazati. IP je organu podal napotilo, da v ponovljenem postopku upošteva materialnopravna stališča glede presoje vsebine posameznih dokumentov v smislu materialnega in formalnega kriterija za tajne podatke, upoštevajoč tudi drugi odstavek 12. člena ZTP, da se mora v ponovljenem postopku opredeliti do dejstva, da so predmet zahteve dokumenti, ki so nastali več let nazaj in niso (bili) označeni s stopnjo tajnosti, se posebej opredeliti do tistih dokumentov iz spisov zadev, ki so že prosto dostopni. V kolikor bo organ ugotovil, da izjema tajnih podatkov ni podana, pa bo moral zahtevane podatke preizkusiti z vidika možnosti obstoja drugih izjem po ZDIJZ. Ob tem je IP poudaril, da bo moral organ pri presoji upoštevati tudi dejstvo, ali so predmetni dokumenti nastali v zvezi s pogodbami, ki so bile posledica javnih naročil in so prosto dostopne na Portalu javnih naročil. IP je organ napotil, da vsebino dokumentov presodi z vidika drugega odstavka 6. člena ZDIJZ (javni interes), in upošteva zoženje zahteve.

V ponovnem postopku je organ odločil z izpodbijano odločbo, s katero je v prvi točki izreka delno zavrnil zahtevo za vpogled v kopije zapisnikov o izvedenih dobavljenih storitvah po postavki vzdrževanja in drugih dokumentov, ki izkazujejo opravljeno delo po pogodbah št. 4300-245/2015-1, 4300-327/2015-1, 4300-379/2015-1, 4300-313/2017-1, 4300-127/2017-1, 4300-134/2017-1, 4300-263/2017-1, 4300-226/2018-1, 4300-189/2018-1, 4300-355/2018-1, 4300-142/2019-1, 4300-131/2019-1, 4300-152/2019-1, 4300-142/2020-1, 4300-353/2020-1, 4300-383/2020-1, in sicer tako, da se v dokumentih, ki so navedeni v tej točki, prekrije identifikacija verzije, identifikacijske številke, serijske številke: - Zapisnik pregleda MS po izvršenem popravilu pri zunanjem izvajalcu NL št. L191174/15- 0069: identifikacija verzije, serijske številke, - Zapisnik pregleda MS po izvršenem popravilu pri zunanjem izvajalcu NL št. L191174/16- 0090: identifikacija verzije, serijske številke, -Zapisnik o kontroli kakovosti št. 4300-245/2015-7 z dne 2. 10. 2015: identifikacija verzije, serijske številke, -Zapisnik pregleda MS po izvršenem popravilu pri zunanjem izvajalcu NL št. L191174-18- 0042/5.6.2018: identifikacija verzije, serijske številke, -Zapisnik pregleda MS po izvršenem popravilu pri zunanjem izvajalcu NL št. L191174-17- 0087/12.10.2017: identifikacija verzije, serijske številke, -Zapisnik o kontroli kakovosti št. 4300-142/2020-5 z dne 15. 4. 2020: identifikacija verzije, serijske številke, - Zapisnik pregleda MS po izvršenem popravilu pri zunanjem izvajalcu NL št. L191174-20- 0054/8.9.2020: identifikacija verzije, serijske številke, - Zapisnik pregleda MS po izvršenem popravilu pri zunanjem izvajalcu NL št. L191174-19- 0076/117.10.2019: identifikacija verzije, serijske številke, -Zapisnik pregleda MS po izvršenem popravilu pri zunanjem izvajalcu NL št. L191174/16- 0059: serijske številke, število, - Zapisnik pregleda MTS po izvršenem popravilu pri zunanjem izvajalcu: N191414-18- 0252: identifikacija verzije, serijska številka, - Zapisnik pregleda MTS po izvršenem popravilu pri zunanjem izvajalcu: NL 191174-19- 0027: identifikacija verzije, identifikacijska številka, - Zapisnik o kontroli kakovosti št. 4300-127/2017-11 z dne 11. 10. 2017: identifikacija številka, serijske številke, Zapisnik o kontroli kakovosti št. 4300-152/2019-6 z dne 23. 8. 2019: identifikacija številka, serijske številke, Zapisnik o kontroli kakovosti št. 4300-226/2018-5 z dne 27. 9. 2018: identifikacija številka, serijske številke, - Zapisnik o kontroli kakovosti št. 4300-353/2020-16 z dne 28. 1. 2021: identifikacija številka, serijska številka, - Zapisnik o kontroli kakovosti št. 4300-353/2020-9 z dne 26. 11. 2020: identifikacija številka, serijska številka, - Dobavnica: 1350-17, -Zapisnik o kontroli kakovosti št. 4300-134/2017-7 z dne 8. 12. 2017: identifikacija številka, identifikacija verzije, -Dobavnica 17-01757, identifikacija verzije, serijske številke, - Zapisnik o kontroli kakovosti št. 4300-383/2020-7 z dne 11. 12. 2020: identifikacijska številka, serijska številka, -Zapisnik o kontroli kakovosti št. 4300-383/2020-5 z dne 27. 11. 2020: identifikacija verzije, identifikacijska številka, serijske številke, - Dobavnica 17-01003, identifikacija verzije, serijska številka, - Zapisnik o kontroli kakovosti št. 4300-189/2018-5 z dne 27. 8. 2018: identifikacija verzije, serijska številka, - Dobavnica 18-01347, identifikacija verzije, serijske številke, - Dobavnica 1580 19, identifikacija verzije, -Dobavnica 20-02025, identifikacija verzije, serijske številke, - Dobavnica 20-01907, identifikacija verzije, serijske številke, - Dobavnica 1671 20, identifikacija verzije, - Dobavnica 1771 21, identifikacija verzije, - Dobavnica 1581 19, identifikacijska številka, - Zapisnik o kontroli kakovosti št. 4300-131/2019-5 z dne 9. 7. 2019: identifikacijske številke, - Zapisnik pregleda MTS po izvršenem popravilu pri zunanjem izvajalcu: L191174-16-016, serijske številke, interne serijske številke, -Dobavnica 19 01091, serijske številke, identifikacijske številke, identifikacija verzije. Z drugo točko izreka pa je ugodil zahtevi za posredovanje : - popisa spisov št. 4300-245/2015, 4300-327/2015, 4300-379/2015, 4300-313/2017, 4300-127/2017, 4300-134/2017, 4300-263/2017, 4300-226/2018, 4300-189/2018, 4300-355/2018, 4300-142/2019, 4300-131/2019, 4300-152/2019, 4300-142/2020, 4300-353/2020, 4300-383/2020, - Zapisnik o kontroli kakovosti št. 4300-127/2017-11 z dne 11. 10. 2017, - Zapisnik o kontroli kakovosti št. 4300-134/2017-5 z dne 31. 7. 2017, - Dobavnica 1350-17, - Dobavnica 1451, - Dobavnica 1241. S tretjo točko izreka pa je organ odločil, da v zadevi niso nastali posebni stroški. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je organ povzel dosedanje procesno stanje in navedel, da je preveril, ali razpolaga z informacijami, ki jih prosilec zahteva. Ugotovil je, da razpolaga z dokumenti, o katerih je odločil v izreku izpodbijane odločbe. V nadaljevanju pa je ugotovil, da lahko prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije v skladu z 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, če se zahteva nanaša na podatek, ki je sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Organ je ugotovil, da Zapisniki pregleda MS po izvršenih popravilih pri zunanjih izvajalcih, Zapisniki o kontroli kakovosti in dobavnice vsebujejo podatke (serijske številke, identifikacijske številke, identifikacije verzij), katerih razkritje nepoklicani osebi bi omogočilo izvedbo dejanj s škodljivimi posledicami (usmerjeni poskusi zlorabe šifriranih rešitev z namenom nepooblaščenega dostopa do sistema ali do tajnih podatkov, ki se obdelujejo v tem sistemu, povzročanju motenj v delovanju sistema ali povzročanju motenj pri delovanju posameznih ključnih sestavin sistema ali posameznih informacijsko komunikacijskih storitev v sistemu ipd.), na delovanje oziroma operativno razpoložljivost informacijskih in telekomunikacijskih sistemov, ki se uporabljajo za obrambne potrebe in za povezavo teh sistemov z mednarodnimi obrambnimi in vojaškimi organizacijami in s tem posledično na operativno delovanje organa. Razpoložljivost informacijsko komunikacijskih sistemov ter varnost tajnih podatkov v informacijsko komunikacijskih sistemih Ministrstva za obrambo, ki se zagotavlja tudi z uporabo odobrenih šifrirnih rešitev, ima zelo pomemben in neposreden vpliv na delovanje organa. Če bi bila kompromitirana varnost podatkov oziroma bi bila zaradi kompromitiranja podatkov ogrožena razpoložljivost informacijsko komunikacijskih podsistemov enotnega in avtonomnega informacijskega in komunikacijskega sistema Ministrstva za obrambo, katerega ministrstvo organizira na osnovi 102. člena Zakona o obrambi in kateri tudi obsega potrebe Slovenske vojske, bi to imelo neposredne posledice na delovanje in izvajanje nalog ministrstva, s tem pa bila ogrožena varnost premoženja, življenj in okrnjen ugled organa tudi v mednarodnem okolju. Razkritje podatkov nepoklicani osebi bi na obstoječem informacijsko komunikacijskem sistemu ministrstva zahtevalo obsežnejše preoblikovanje tega sistema in ta ukrep bi imel za organ tudi velike finančne posledice. Organ je tako zaključil, da je treba podatke kot so serijske številke, identifikacijske številke, identifikacije verzij prekriti. Glede dokumentov iz druge točke pa je ugotovil, da zadržki za posredovanje ne obstajajo in je dostop omogočil v celoti. Z izpodbijano odločbo je tako odločil o delnem dostopu in posredoval kopije dokumentov prosilcu po elektorski pošti.

Zoper izpodbijano odločbo je prosilec vložil pritožbo, v kateri je najprej povzel dejanski stan poteka postopka. V pritožbi izrecno navaja, da v pritožbi vztraja le pri razkritju podatka o identifikaciji verzije, saj gre pri podatku o serijski številki in identifikacijski številki za tako nepomembne podatke, da v zvezi z njima ni mogoče govoriti o škodljivih posledicah. Meni, da iz izpodbijane odločbe drži le stališče organa, da bi z razkritjem podatka bil okrnjen ugled organa, v preostalem delu pa meni, da je odločitev neutemeljena in organ zgolj ponavlja navedbe iz prvotnega postopka. Da gre za povsem samovoljno in kapriciozno odločitev organa, je razvidno že iz dejstva, da je organ podatek o identifikaciji verzije prekril samo na določenih dokumentih, kjer je proizvajalec Tutus. Tako organa prve stopnje ne moti razkritje identifikacije verzije pri dobavnici 1451 (Unitech) z dne 23. 11. 2018 (Thales IP kripto naprava TCE 621/B/C). Moti pa ga razkritje podatka o identifikaciji verzije pri napravah proizvajalca Tutus. Kot je razvidno iz posredovanih podatkov s strani organa (odločba št. 090-70/2020-3), organ sam ni akreditiral nobene kriptografske rešitve omenjenega proizvajalca. Pri tem se prosilec sklicuje na odločbi organa št. 090-70/2020-3 in št. 090-75/2021-10. Kot je razvidno iz posredovanih podatkov s strani KIV (Komisija za informacijsko varnost), je za omenjenega proizvajalca (Tutus) predlagala izdajo potrdil o varnostni ustreznosti IP šifrirnih produktov Färist VPN in Färist Micro do stopnje tajnosti INTERNO za naslednje naprave Tutus oz. naprave z »identifikacijo verzije« (številka odločb: 012-1/2014/10, 012-1/2014/12, 012-1/2014/13, 012-1/2014/14): Färist VPN D200, Färist VPN H150, Färist VPN-HP, Färist VPN H200, Färist VPNH300, Färist VPN R110, Färist VPN R300, Färist Micro A 100, Färist Micro A300. Pri tem se prosilec sklicuje na dokumentacijo posredovano s strani KIV št. odločbe 090-1/2020/24 s prilogami, ki se nanašajo na proizvajalca Tutus. Nadalje navaja, da je Urad za varovanje tajnih podatkov (UVTP) za proizvajalca Tutus izdal potrdila o varnostni ustreznosti za naprave Färist VPN, Färist Micro, Färist Mobile. Pri tem se sklicuje na odločbo UVTP št. 090-1/2020/19. Ob tem dodaja, da organ med posredovanimi dokumenti na dobavnici št. 17-01757 z dne 8. 12. 2017, ne glede na izrek odločbe, ni prekril podatka o identifikaciji verzije. Omenjeni model s to identifikacijo verzije pa se ne nahaja na seznamu naprav, ki jih je KIV predlagala za izdajo potrdil o varnostni ustreznosti IP šifrirnih produktov Färist VPN in Färist Micro, proizvajalca Tutus, prav tako ne na potrdilih o varnostni ustreznosti, izdanih s strani UVTP. Če slednja dva organa nista zavajala javnosti, potem model naprave, ki je razviden iz identifikacije verzije naprave na dobavnici št. 17-01757 z dne 8. 12. 2017, ni akreditiran za prenos tajnih podatkov katerekoli stopnje. Razkritje modela naprave, ki je razviden iz identifikacije verzije naprave na dobavnici št. 17-01757 z dne 8. 12. 2017, kaže, da organ najverjetneje skuša prikriti svoje protipravno delovanje, in sicer uporabo neakreditiranih rešitev za varovanje prenosa tajnih podatkov, ne pa notranjega delovanja organa, ki ga neobrazloženo zatrjuje. Organ tako samovoljno in arbitrarno prikriva podatek o uporabi edine akreditirane rešitve ali uporablja za varovanje tajnih podatkov neakreditirane rešitve (ali pa si je izmislil, da jih uporablja za varovanje tajnih podatkov). V vsakem primeru ne gre za zakonsko izjemo od javnosti podatkov. Okoliščine tako nakazujejo, da je organ pri pregledu dokumentacije pred posredovanjem ugotovil, da bi se s posredovanjem lahko spravil v sramoto, ali pa je celo želel prikriti kakšno protipravno dejanje ali ravnanje. Odločba je tako v delu, ki se nanaša na prekritje podatka o identifikacije verzije, neobrazložena, nesklepčna in ni sposobna preizkusa. Ob tem prosilec navaja, da obstaja javni interesa, da javnost v trenutnih razmerah izve, ali organ za varovanje tajnih podatkov uporablja ustrezno akreditirane naprave, sploh glede na to, da bi jih v primeru, da izpolnjujejo tehnične pogoje, lahko akreditiral sam, pa tega ni storil. Prosilec tako predlaga, da se njegovi pritožbi ugodi in se omogoči še dostop do podatka o identifikaciji verzije v zahtevanih dokumentih.

Po prejemu pritožbe je organ ugotovil, da je pritožba pravočasna, dovoljena in da jo je vložila upravičena oseba ter da odločbe ne bo nadomestil z novo, zato jo je na podlagi 245. člena ZUP, z dopisom št. 090-75/2021-12 z dne 30. 3. 2022, poslal IP. Po prejemu pritožbe je IP na organ naslovil poziv na dostavo dokumentov in za podajo opredelitev. Na poziv IP je organ dne 19. 4. 2022, dne 3. 5. 2022 in dne 25. 5. 2022 poslal odgovore, skupaj z dokumentacijo. Z odgovorom z dne 19. 4. 2022 je IP seznanil prosilca.

Pritožba je delno utemeljena.

IP najprej pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločitev v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Prvostopenjsko odločitev preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Predmet pritožbenega postopka

IP ugotavlja, da je bil predmet zahteve dostop do kopije zapisnikov o izvedenih in dobavljenih storitvah po postavki vzdrževanja ter ostalo dokumentacijo, ki izkazuje dejansko opravljeno delo ter popise spisov za naslednje pogodbe: 4300-245/2015-1, 4300-327/2015-1, 4300-379/2015-1, 4300-313/2017-1, 4300-127/2017-1, 4300-134/2017-1, 4300-263/2017-1, 4300-226/2018-1, 4300-189/2018-1, 4300-355/2018-1, 4300-142/2019-1, 4300-131/2019-1, 4300-152/2019-1, 4300-142/2020-1, 4300-353/2020-1 in 4300-383/2020-1. Organ je glede na navedeno oštevilčenje zadev prosilcu omogočil dostop do popisov spisov ter do dokumentov iz zgoraj navedenih 16 zadev, pri čemer je po tipu dokumentov prosilcu omogočil dostop do zapisnikov o kontroli kakovosti proizvodov in do dobavnic v zvezi s temi zapisniki, v zvezi s popravili pa dostop do zapisnikov pregledov MS po izvršenem popravilu pri zunanjem izvajalcu. Prosilec se v pritožbi osredotoča le na v posredovanih zapisnikih in dobavnicah prekrit podatek o identifikaciji verzije, ne vztraja pa pri podatku o serijski številki in identifikacijski številki. Pri čemer mu je bil obseg dokumentov, ki so pri organu, razviden iz posredovanih popisov spisa. IP si v obravnavanem postopku ni ponovno pridobil zahtevanih dokumentov v originalu, saj mu jih je organ že dostavil v postopku, ko je IP odločal v zadevi prvič, tako da je IP za seznanitev z originalnimi dokumenti, vpogledal v zadevo št. 090-338/2021. V obravnavanem postopku je v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki se nanašajo na delni dostop do dokumentov, IP po uradni dolžnosti ugotovil, da organ v zadevi ni odločil o dokumentu Zapisnik MTS po izvršenem popravilu pri zunanjem izvajalcu z dne 27. 10. 2017, brez številke »vezan na naročilni list številka L191174-0035«, ki je pripet k dokumentom zadeve št. 4300-379/2015-7. Prav tako je bilo ugotovljeno, da organ v zvezi z zapisnikom o kontroli kakovosti št. 4300-245/2015-7 z dne 2. 10. 2015, ni odločil o dobavnicah, ki sta bili njegova priloga. IP je tako v izreku te odločbe odločil tudi o dostopu do navedenega zapisnika in do dobavnic št. 15-00171 z dne 28. 9. 2015 in št. 15-01312 z dne 28. 9. 2015. IP je prav tako ugotovil, da je v izreku izpodbijane odločbe organ navedel, da se dostop do zapisnika o kontroli kakovosti proizvodov št. 4300-127/2017-11 z dne 11. 10. 2017 v prvi točki delno zavrne, z drugo točko pa je dostopu v celoti ugodil. Organ je tako o istem dokumentu odločil dvakrat in to različno, zato si je v tem delu izpodbijana odločba sama sebi v nasprotju oziroma se je ne da izvršiti.[1] V pritožbenem postopku je organ pojasnil, da je s tem v zvezi prišlo do očitne napake, saj je zahtevi v delu, ki se nanaša na zapisnik o kontroli kakovosti proizvodov št. 4300-127/2017-11 z dne 11. 10. 2017, v celoti ugodil in pri tem vztraja. IP je zato izpodbijano odločbo v prvi točki izreka glede zapisnika o kontroli kakovosti proizvodov št. 4300-127/2017-11 z dne 11. 10. 2017 odpravil. V nadaljevanju se je IP opredelil do stališča organa o tem, da gre pri podatku o identifikaciji verzije za izjemo od dostopa na podlagi 11. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Presoja zahtevanih dokumentov

Predmet zahteve prosilca so dokumenti, ki so nastali v postopku nabave in v postopku vzdrževanja kriptografske opreme pri organu. Zakon o obrambi (Ur. l. RS, št. 103/04 z vsemi spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZObr) v 102. členu določa, da za opravljanje upravnih in strokovnih zadev ministrstvo organizira enoten in avtonomen informacijski ter telekomunikacijski sistem, ki obsega tudi potrebe vojske. Minister predpiše, na katerih ravneh organiziranja sistema iz prejšnjega odstavka delujejo dežurne službe in s kakšnimi nalogami. Tretji odstavek navedenega člena določa, da je za varovanje tajnih podatkov v informacijskih in telekomunikacijskih sistemih, ki se uporabljajo za obrambne potrebe, in za povezavo teh sistemov z mednarodnimi obrambnimi in vojaškimi organizacijami v skladu z mednarodnimi pogodbami, pristojno ministrstvo, ki opravlja tudi naloge organa pristojnega za kriptografsko zaščito podatkov, organa za razdeljevanje kriptografskega materiala in organa za zaščito pred neželenim elektromagnetnim sevanjem naprav v informacijskih in telekomunikacijskih sistemih, ki se uporabljajo za obrambne potrebe. Vlada lahko podrobneje določi naloge, s katerimi se zagotavlja izvajanje varovanja tajnih podatkov v informacijskih in telekomunikacijskih sistemih, ki se uporabljajo za obrambne potrebe, kriptografsko zaščito in zaščito pred neželenim elektromagnetnim sevanjem. Kot izhaja iz dokumentacije, je organ navedeno opremo nabavil oziroma dogovoril storitev vzdrževanja na podlagi javnega naročila v skladu z Zakonom o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Ur. l. RS, št. 90/12 in nasl., v nadaljevanju ZJNPOV), ki določa obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri javnem naročanju blaga, storitev in gradenj na obrambnem in varnostnem področju. IP ugotavlja, da so bili vsi postopki javnih naročil vodeni po 22. členu ZJNPOV, ki določa postopek s pogajanji brez predhodne objave. Njegova definicija je zajeta v 23. točki tretjega člena, ki določa, da postopek s pogajanji brez predhodne objave pomeni postopek, v katerem naročnik povabi gospodarske subjekte k oddaji ponudbe in se z njimi pogaja o svojih zahtevah. 22. člen ZJNPOV, ki natančneje ureja postopek s pogajanji brez predhodne objave, pa v 5. točki prvega odstavka določa, da se postopek javnega naročila po tem postopku vodi: »če lahko zaradi tehničnih oziroma umetniških zahtev predmeta naročanja ali iz razlogov, ki so povezani z varovanjem izključnih pravic, naročilo izpolni le določen ponudnik«. Naročnik ne sme uporabiti postopka s pogajanji brez predhodne objave na podlagi te točke, če je predmet naročanja izvedba projekta, ki ga je projektant projektiral v predhodnem postopku naročanja, in namerava v pogajanja vključiti le tega projektanta«. V tretjem členu je v 30. točki prav tako opredeljeno, da: »Portal javnih naročil« je spletni informacijski portal ministrstva, pristojnega za javna naročila, kamor naročniki neposredno pošiljajo v objavo obvestila v zvezi z naročili in razpisno dokumentacijo v skladu s tem zakonom«. Sedmi odstavek šestega člena ZJNPOV določa, da so postopki naročanja po tem zakonu javni, kar se glede na vrednosti iz 7. člena tega zakona zagotavlja z brezplačnimi objavami naročil na portalu javnih naročil in v Uradnem listu Evropske unije, razen če se zahteva varovanje tajnih ali osebnih podatkov ali poslovnih skrivnosti. ZJNPOV v 17. členu določa javnost podatkov in vpogled v ponudbe. Ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena sta javni podatek vrednost posamezne postavke in skupna vrednost iz ponudbe, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tisti podatki, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe po drugih merilih in niso označeni kot tajni. Ponudnik ali kandidat lahko, ne glede na določbo prvega odstavka prejšnjega člena, dostopa do podatkov o količinah iz specifikacije in cenah na enoto, v primeru merila ekonomsko najugodnejše ponudbe pa tudi do podatkov, ki so vplivali na razvrstitev ponudbe po drugih merilih. Pred datumom oddaje naročila se določbe zakona, ki urejajo dostop do informacij javnega značaja, ne uporabljajo. Po tem datumu je celotna dokumentacija o oddanem naročilu javna, če ne vsebuje poslovnih skrivnosti ali tajnih podatkov. Če je naročnik izvedel popoln pregled vseh ponudb, mora po objavi odločitve o oddaji javnega naročila omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika le tistim ponudnikom, ki so oddali popolno ponudbo. Če naročnik ni opravil popolnega pregleda ponudb, pa mora omogočiti vpogled vsem ponudnikom. Naročnik ponudniku, ki je v roku treh delovnih dni po objavi odločitve zahteval vpogled, dovoli vpogled v ponudbo izbranega ponudnika najkasneje v treh delovnih dneh od prejema zahteve, razen v tiste dele, ki ob upoštevanju določb prejšnjega in tega člena predstavljajo poslovno skrivnost ali kjer gre za tajne podatke v skladu z zakonom, ki ureja dostop do tajnih podatkov, ali za osebne podatke, ki se varujejo v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Vpogled je brezplačen. Za posredovanje prepisa, fotokopije ali elektronskega zapisa zahtevane informacije lahko naročnik ponudniku zaračuna materialne stroške. 46. člen ZJNPOV določa vrste objav na Portalu javnih naročil, pri čemer je v tretji točki razvidno kot vrsta objave »3. Obvestilo o oddaji naročila na obrambnem področju«. V četrtem odstavku 51. člena ZJNPOV je določeno, da naročniku ni treba objaviti tistih informacij v zvezi z naročilom, katerih objava bi pomenila nespoštovanje predpisov ali bi bila v nasprotju z javnim, obrambnim ali varnostnim interesom, ali bi škodila poslovnim interesom gospodarskih subjektov, ali bi posegala v lojalno konkurenco med njimi.

V postopku, ko je IP v zadevi odločal prvič in je odločil, da izjema tajnih podatkov za zahtevane dokumente ni podana, je organu naložil, da preveri, ali zahtevani dokumenti ne vsebujejo v postopku javnega naročanja razkritih podatkov. Ker se v izpodbijani odločbi organ kljub navodilu IP do tega vidika zahtevanih dokumentov ni opredelil, mu je to naložil IP v tem pritožbenem postopku. Iz odgovora organa št. 090-75/2021-14 z dne 19. 4. 2022 izhaja popis spisov javnih naročil, ki ustrezajo zahtevanim dokumentom in pojasnilo organa, da v javnih naročilih, iz katerih izhajajo predmetne pogodbe, ni bil objavljen ali »naročen« podatek o identifikaciji verzije. Ker je organ zgolj pavšalno podal naveden odgovor, je v tem pritožbenem postopku IP sam vpogledal v: dokumentacijo javnih naročil, ki je objavljena na javno dostopni spletni strani javnih naročil: https://www.enarocanje.si/. Pri čemer je svoje raziskovanje opredelil na pojasnilu organa glede tega, katero javno naročilo ustreza kateri od zahtevanih pogodb: Pogodba št. 4300-245/2015 - JN št, 162/2016, 2. Pogodba št. 4300-327/2015 - JN št. 217/2016, 3. Pogodba št. 4300-379/2015 - JN št. 221/2016, 4. Pogodba št. 4300-313/2017 - JN št. 123/2017, 5. Pogodba št. 4300-127/2017- JN št. 124/2017, 6. Pogodba št. 4300-134/2017- JN št. 125/2017, 7. Pogodba št. 4300-263/2017 - JN št. 126/2017, 8. Pogodba št. 4300-226/2018 – JN št. 82/2018, 9. Pogodba št. 4300-189/2018 – JN št, 83/2018, 10. Pogodba št. 4300-355/2018 – JN št. 147/2018, 11. Pogodba št. 4300-142/2019 – JN št. 42/2019, 12. Pogodba št. 4300-131/2019 – JN št. 43/2019, 13. Pogodba št. 4300-152/2019 – JN št. 45/2019, 14. Pogodba št. 4300-142/2020 – JN št. 46/2020, 15. Pogodba št. 4300-353/2020 – JN št. 129/2020, 16. Pogodba št. 4300-383/2020 – JN št. 131/2020. IP je za dokumente, ki so bili še predmet tega pritožbenega postopka, torej dokumente glede katerih je organ z izpodbijano odločbo odločil, da se v njih prekrije podatek o identifikaciji verzije, primerjal z razpisno dokumentacijo posameznih javnih razpisov, originalno dokumentacijo brez prekritih podatkov in dokumenti, kot jih je v pritožbenem postopku prejel prosilec. Ker je IP ugotovil, da so podatki o identifikacije verzije v zapisnikih o kontroli kakovosti proizvoda: št. 4300-245/2015-7 z dne 2. 10. 2015, št. 4300-142/2020-5 z dne 15. 4. 2020, št. 4300-134/2017-7 z dne 8. 12. 2017, št. 4300-383/2020-5 z dne 27. 11. 2020 in št. 4300-189/2018-5 z dne 27. 8. 2018, in v dobavnici št. 1450 z dne 27. 9. 2018, kot izhaja iz druge alineje prve točke izreka te odločbe, javno objavljeni na spletni strani javnih naročil: https://www.enarocanje.si/, je odločil, da mora organ prosilcu omogočiti dostop do teh podatkov. Kot izhaja iz uvodnih določb ZJNPOV naročnik, torej organ v obravnavanem primeru, pošilja obvestila v zvezi z naročili in razpisno dokumentacijo za objavo sam. Prav tako lahko v skladu z 51. členom ZJNPOV določenih podatkov, katerih objava bi pomenila nespoštovanje predpisov ali bi bila v nasprotju z javnim, obrambnim ali varnostnim interesom, ne objavi. IP torej ugotavlja, da je organ podatke o identifikaciji verzije za določene dokumente glede katerih je z izpodbijano določbo odločil, da se identifikacija verzije ne razkrije, na portalu javnih naročil objavil sam. Ker IP tako ne more slediti razlogom, ki jih je organ navedel glede izjeme notranjega delovanja in motenj pri organu za podatek, ki jih je javno objavil sam, je IP pritožbi v tem delu ugodil in s to odločbo na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP odpravil odločitev, da se zahteva za dostop do teh podatkov zavrne in naložil organu, da v zahtevanih dokumentih, kot so navedeni v drugi alineji prve točke izreka te odločbe, prosilcu dostop omogoči. V nadaljevanju te odločbe se je IP opredelil do razlogov, ki jih je organ navedel, da dostopa do podatka o identifikacij verzije ne omogoči v dokumentih, v katerih identifikacija verzije ni bila javno objavljena na spletni strani javnih naročil.

Presoja izjeme notranjega delovanja

Organ se sklicuje na 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na podatek iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organov, in bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Za obstoj izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ morata biti kumulativno podana dva pogoja:

1. podatek mora izhajati iz dokumenta, ki je bil sestavljen v zvezi z notranjim delovanjem oziroma dejavnostjo organa;
2. razkritje takšnega podatka bi povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa (specifični škodni test).

Za podatke, ki so sestavljeni v zvezi z notranjim delovanjem, se v teoriji pogosto navajajo naslednji primeri: vsa notranja korespondenca med funkcionarji in uradniki vlade (uprave), ki je namenjena pripravi odločitev vlade (uprave) oziroma drugih zavezancev, interna komunikacija organa, zlasti dopisi, zapisniki, mnenja, poročila, navodila, smernice in drugi interni dokumenti. Primerjalno-pravno so kot takšna izjema priznana tudi občutljiva notranja navodila in načrti, ki določajo način zbiranja in izvajanja raznih vrst nadzora. Gre za izjemo, kjer je potrebno pri presoji utemeljenosti opraviti še test škode – ali bi razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Opisano izjemo pozna tudi večina primerjalno-pravnih ureditev, v katerih zakoni varujejo »notranji proces razmišljanja organa«. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa. Gre za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. To je v pravni teoriji znano kot »deliberative process privilege«, torej proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa »notranjega razmišljanja« organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi namreč vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo javnega sektorja.

Pri tehtanju je potrebna posebna skrbnost, saj se neredko lahko zgodi, da organi tovrstnih informacij ne želijo razkriti, ker bi jih lahko spravile v zadrego, jih osramotile, jim škodovale v političnem smislu ali pa bi se celo razkrile nepravilnosti in nezakonitosti njihovega delovanja. Bistvena funkcija ZDIJZ pa je namreč ravno funkcija nadzora, ki omogoča državljanom nadzor nad delom javne uprave, nadzor nad pravilnostjo dela javnih oblasti in nadzor nad porabo proračunskega denarja, kar preprečuje slabo upravljanje, zlorabo oblasti in korupcijo. Da bi javnost to funkcijo lahko izvajala, ji mora biti omogočen dostop do relevantnih informacij. Ravno zato je potrebno, da se proces »notranjega razmišljanja organa« ne varuje kar avtomatično, ampak je to varstvo treba zagotoviti razumno, v vsakem konkretnem primeru posebej. Besedo »motnje« je treba tolmačiti v smislu, da bi razkritje podatka (dokumenta) pomenilo resno oviro za nadaljnje delo organa, oziroma bi bilo to delo bistveno drugače (po kvaliteti slabše), kot je bilo pred razkritjem, oziroma kakršno bi bilo, če do razkritja dokumenta ne bi prišlo. IP poudarja, da je pri tej izjemi škodni test zelo strog, saj mora razkritje dokumenta, ne samo ogroziti varovane pravne dobrine, ampak že resno ogroziti proces odločanja institucije, da bi se dostop do dokumentov lahko zavrnil. Tudi Upravno sodišče RS je v sodbi št. I U 1176/2010-13, z dne 30. 11. 2011 navedlo, da je zakonodajalec v skladu z restriktivnim konceptom uporabe izjem od dostopa do informacije javnega značaja za dokazni standard postavil, da »bi razkritje povzročilo motnje«, kar je dokazni standard »onkraj dvoma«.

V zvezi z dokumenti glede katerih organ ni sam objavil identifikacije verzije na spletni strani javnih naročil, IP ugotavlja, da iz posredovane dokumentacije nedvomno izhaja, da gre pri zahtevanem podatku o identifikaciji verzije strojne oziroma programske opreme za podatek, ki je del notranjega delovanja organa, saj se ta podatek nanaša na informacijo o varovanju informacijsko komunikacijskega sistema organa. Kot je jasno poudaril organ v pritožbenem postopku, podatek o identifikaciji verzije govori o različici določenega elementa, modula ali celotne komponente šifrirne rešitve, ki je lahko strojnega ali programskega tipa. Torej gre lahko za verzijo strojne ali verzijo programske opreme. Podatek o identifikaciji verzije govori o točni in zelo podrobni informaciji o sestavi naprave ali njeni celoti. Sklop oziroma celota tako podrobnih podatkov razkriva informacije o varovanju informacijsko komunikacijskih sistemov, kar je v povezavi s sodobnimi načini delovanja napadalcev na informacijske sisteme lahko usodna kombinacija za dostopnost, celovitost ali tajnost informacij, ki se v varovanih sistemih obdelujejo. Gre torej za varovanje nacionalnih tajnih podatkov in tajnih podatkov zveze Nato v komunikacijsko informacijskih podsistemih enotnega in avtonomnega informacijskega in telekomunikacijskega sistema organa, kar pomeni, da zagotovo niso namenjeni zunanjemu krogu oseb ali javnosti, temveč internemu delovanju organa, zato je prvi pogoj glede izjeme notranjega delovanja izpolnjen.

V pritožbenem postopku je bilo prav tako ugotovljeno, da bi razkritje zahtevanega podatka o identifikaciji verzije povzročilo motnje v delovanju organa, in sicer bi razkritje podatka nepoklicani osebi omogočilo izvedbo dejanj s škodljivimi posledicami na delovanje oziroma operativno razpoložljivost informacijskih in telekomunikacijskih sistemov, ki se uporabljajo za obrambne potrebe in za povezavo teh sistemov z mednarodnimi obrambnimi in vojaškimi organizacijami in s tem posledično na operativno delovanje organa. Pri čemer je organ pojasnil, na kakšen način bi do teh škodljivih posledic prišlo, in sicer z usmerjenimi poskusi zlorabe šifriranih rešitev z namenom nepooblaščenega dostopa do sistema ali do tajnih podatkov, ki se obdelujejo v tem sistemu, povzročanju motenj v delovanju sistema ali povzročanju motenj pri delovanju posameznih ključnih sestavin sistema ali posameznih informacijsko komunikacijskih storitev v sistemu. Razpoložljivost informacijsko komunikacijskih sistemov ter varnost tajnih podatkov v informacijsko komunikacijskih sistemih Ministrstva za obrambo, ki se zagotavlja tudi z uporabo odobrenih šifrirnih rešitev, ima zelo pomemben in neposreden vpliv na delovanje organa. Če bi bila kompromitirana varnost podatkov, oziroma bi bila zaradi kompromitiranja podatkov ogrožena razpoložljivost informacijsko komunikacijskih podsistemov enotnega in avtonomnega informacijskega in komunikacijskega sistema Ministrstva za obrambo, katerega ministrstvo organizira na osnovi 102. člena Zakona o obrambi in kateri tudi obsega potrebe Slovenske vojske, bi to imelo neposredne posledice na delovanje in izvajanje nalog ministrstva, s tem pa bi bila ogrožena varnost premoženja, življenj in okrnjen ugled organa tudi v mednarodnem okolju. Razkritje podatkov nepoklicani osebi bi na obstoječem informacijsko komunikacijskem sistemu ministrstva zahtevalo obsežnejše preoblikovanje tega sistema in ta ukrep bi imel za organ tudi velike finančne posledice. Ogrožanje kateregakoli elementa (dostopnost, celovitost ali tajnost varovanih informacij) pa je neposredno povezana s škodljivimi posledicami oziroma motnjami pri delovanju organa. Ob tem je organ v pritožbenem postopku dodatno pojasnil, da so podatki o ranljivostih in možnostih zlorab tehnologij vgrajenih v točno določene verzije strojne ali programske opreme javno dostopni na bolj ali manj zaščitenih spletnih straneh (tako na javnosti zakritem »Dark Web« delu interneta kot na splošno dostopnih spletnih straneh javnega internetnega omrežja). Ker so podatki o ranljivostih, napadalcem zelo lahko dostopni, zato jim podrobni podatki o napravah in sklopih naprav (točne identifikacije verzije) zelo olajšajo izvedbo kibernetskih napadov oziroma celo omogočajo izvedbo usmerjenih ciljnih napadov na točno določeno tarčo.

Ob tem je organ prepričljivo odgovoril na pritožbeno navedbo prosilca, da različno šteje, katere podatke se v okviru identifikacije verzije razkrije pri različnih dobaviteljih in pojasnil povezavo med šifrirno rešitvijo in pojmom identifikacija verzije. Ugotovljeno je bilo, da je šifrirna rešitev npr. Farist VPN, Farist Micro in Farist Mobile z identifikacijo verzije programske opreme povezana preko izdanega potrdila o varnostni ustreznosti s strani pristojne inštitucije. V primeru Farist šifrirne rešitve je glavni identifikator ocenjevanja oziroma evalvacije šifrirne rešitve prav identifikacija verzije programske opreme, ki je vgrajena v šifrirno rešitev. Potrdilo o varnostni ustreznosti se v primeru Farist družine šifrirnih naprav, proizvajalca TUTUS, podeljuje na identifikacijsko verzijo programske opreme. Pri tem se je organ kot dokaz skliceval na poročilo »Certification Report Farist 4, Issue: 1.0, 2015-jan-17, ki je javno dostopno na svetovnem spletu.[2] Poročilo je izdano s strani švedskega certifikacijskega organa za IT varnost,[3] ki je nacionalni organ proizvajalca omenjene šifrirne rešitve. V poročilu je na strani 3(17) jasno zapisana identifikacija imena in verzije ocenjevane šifrirne rešitve proizvajalca Tutus ter navedeno, da verzija ocenjevanega programskega sklopa deluje na različnih verzijah strojne opreme. Prav tako pa se je organ obrazloženo opredelil, da je verzija TCE 621/B/C šifrirne rešitve, proizvajalca THALES, identifikacija verzije različice strojne opreme, ki pa niti natančno ne opredeljuje naprave, saj se lahko pod isto oznako skriva hitrejša ali počasnejša verzija naprave, ki ima različne vhodne priključke. Preko navedbe verzije 621/B/C ni mogoče priti do natančnega oziroma čisto točnega podatka o tipu strojne opreme. Razlika med šifrirnimi rešitvami proizvajalca THALES in proizvajalca TUTUS je zelo velika, zato je tudi postopek in pravila ocenjevanja šifrirne rešitve, popolnoma drugačen. Proizvajalec THALES proizvaja šifrirne rešitve stopnje tajnosti TAJNO. Proizvajalec TUTUS pa proizvaja šifrirne rešitve stopnje tajnosti INTERNO.

Glede na navedeno in ob dejstvu, da je ključni varnostni dejavnik pri kriptografski zaščiti podatkov zaupnost, to pomeni, da če bi bili zahtevani podatki prosto dostopni, bi zaščita podatkov s pomočjo kriptografije izgubila svoj smisel in namen, torej bi dosegli ravno nasprotno od tistega, kar se s kriptografijo zasleduje, to je varno komuniciranje. IP se zato strinja z organom, da bi poznavanje zahtevanih natančnejših podatkov o identifikaciji verzije, povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa, zaradi česar je izpolnjen tudi drugi pogoj za obstoj zatrjevane izjeme po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.

Test interesa javnosti

Prav tako je IP ugotovil, da v obravnavanem primeru prevladujoč interes javnosti, na katerega se sklicuje prosilec v svoji pritožbi, za razkritje zahtevanih dokumentov ni podan v tolikšni meri, da bi prevladal nad interesi, ki terjajo omejitev dostopa do dokumenta iz razlogov, zaradi katerih so informacije zavarovane kot izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Interes javnosti kot splošen interes, ki ne služi samo interesom ozke skupine oseb, je opredeljen kot nekaj, kar bi koristilo javnemu vedenju in pripomoglo k širši razpravi in razumevanju nečesa pomembnega za širšo javnost, kot npr. vprašanje javnega zdravja, javne varnosti, vprašanje neposrednih finančnih posledic za državo ali kadar gre za oškodovanje državnih sredstev ali sredstev lokalnih skupnosti. Tudi po upravnosodni praksi (npr. sodba upravnega sodišča, št. I U 1257/2011-11 z dne 25. 4. 2012) je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi ipd. V predmetni zadevi takšne vrednote zagotovo niso ogrožene. Posledično pogoji za razkritje zahtevanih informacij na podlagi drugega odstavka 6. člena ZDIJZ niso izpolnjeni. Prosilec je kot razlog za razkritje informacij z javnim interesom namreč navedel, da mora biti javnost obveščena o tehnični skladnosti opreme kupljene z javnimi sredstvi ter z obstojem postopkov, ki omejujejo konkurenco pri postopkih javnega naročanja v zvezi z omenjenimi napravami in morebitnim neenakopravnim obravnavanjem dobaviteljev.

V zvezi z očitkom o neustreznosti programske opreme, ki je v uporabi pri organu, je organ pojasnil, da uporablja le akreditirane šifrirne rešitve, da pa sam ni akreditiral nobene šifrirne rešitve proizvajalca TUTUS. Potrdila o varnostni ustreznosti za šifrirne rešitve proizvajalca TUTUS je izdal Urad RS za varovanje tajnih podatkov, ki je skladno z Zakonom o tajnih podatkih nacionalni varnostni organ, ki odobri in potrdi ustreznost kriptografskih rešitev. Za proizvajalca TUTUS je nacionalni varnostni organ izdal potrdila št. 0220-30/2013/6, z dne 28.10.2014 za Farist VPN (številka potrdila: 26), št. 0220-30/2013/9, z dne 28.10.2014 za Farist Micro (številka potrdila: 27) in št. 0220-30/2013/28, z dne 28.10.2016 za Farist Mobile (številka potrdila: 42). Organ sam je izdal Potrdilo o varnostni ustreznosti IP kriptografskega sistema SecuriGateway, št. 386-5/2010-1 z dne 9. 3. 2010. Potrdilo velja za družino šifrirnih naprav, iz katerih so se kasneje po lastniškem preoblikovanju v letu 2013, razvile šifrirne naprave Farist in uveljavilo ime proizvajalca TUTUS. Model naprave, ki je razviden iz identifikacije verzije naprave na dobavnici, št. 17-01757 z dne 8.12.2017, je akreditiran, in sicer Farist VPN 4.0. Prav tako pa je obrazloženo pojasnil, da ni nepooblaščeno razkril tajnih podatkov, saj identifikacija verzije, ki jo prosilec navaja, ne govori o identifikaciji verzije programskega sklopa šifrirnih rešitev za katerega je izdano potrdilo o varnostni ustreznosti oziroma certifikat in zgolj na osnovi tega podatka ni mogoče govoriti o ustreznosti šifrirne rešitve. Organ je tako ovrgel vsakršno navedbo prosilca, da ne uporablja akreditiranih rešitev. IP tako ne more slediti navedbam prosilca, da bi organ dajal povod, da je ogrožena javna oziroma državna varnost, kar bi lahko bil razlog za razkritje zahtevanih podatkov javnosti. Po presoji IP namen dostopa do informacij javnega značaja ni razkrivanje, katere šifrirne rešitve so v uporabi pri organu in tudi ne nadzor njihove uporabe. V zvezi s preveritvami akreditiranih rešitev potrdila o varnostni ustreznosti uporabljenih rešitev izdaja Urad za varovanje tajnih podatkov. Navedeni organ akreditira tudi informacijski sistem, v katerem se uporabljajo obravnavane šifrirne rešitve. Tudi v postopku akreditiranja sistemov se preveri ustreznost šifrirnih rešitev. Pri čemer ima organ, po svojih navedbah, izdana dovoljenja za vsa omrežja, v katerih se obravnavajo tajni podatki različnih stopenj. V javnem interesu ni, da bi bila javno dostopna informacija, katere šifrirne rešitve in identifikacije verzije so v uporabi pri organu, saj bi s tem, kot je pojasnil organ, nastale motnje v delovanju organa in bi bila ravno ogrožena javna varnost, če bi te informacije postale javne.

Po presoji IP v korist javnemu interesu ne pretehta niti trditev prosilca, da gre za porabo javnih sredstev. V zvezi s porabo javnih sredstev je bil prosilcu in torej javnosti omogočen pregled, ali je bilo nabavljeno oziroma vzdrževano blago, za katero je bilo plačano, iz posredovanih dokumentov je namreč razvidno, za katero blago gre, cena storitve oziroma dobave in količina. V obsegu, ki ga predstavlja informacija o identifikaciji verzije, pa navedeno presega javni interes. Organ je ob tem pojasnil potek postopka nabave, in sicer se v postopku izvedbe javnega naročila osnuje strokovna komisija, pri čemer je vsaj en član te komisije delavec organizacijske enote naročnika (Službe za informatiko in komunikacije), ki je odgovorna za kriptografsko zaščito tajnih podatkov v obrambnem resorju. Član te komisije sodeluje tudi pri kakovostnem prevzemu dobavljene opreme, kjer se preveri tehnična in varnostna ustreznost opreme. Glede tega, ali je bila nabavljena ustrezna oprema, pa je organ prepričljivo pojasnil, da v enotnem komunikacijsko informacijskem sistemu Ministrstva za obrambo oz Slovenske vojske ni mogoče uporabiti tehnično in varnostno neustrezne kriptografske opreme. Če bi bila ta neustrezna, je ne bi bilo možno vključiti oz. povezati v obstoječi komunikacijsko informacijski sistem Ministrstva za obrambo oz. Slovenske vojske oz. ne bi bilo mogoče izpeljati akreditacije informacijskega sistema, ki ga opravi Urad vlade RS za varovanje tajnih podatkov. IP tako ugotavlja, da je bilo tudi javnemu interesu z vidika porabe javnih sredstev in transparentnosti njihove porabe, zadoščeno. Drugih okoliščin, ki bi terjale razkritje informacij na podlagi javnega interesa, pa prosilec ni navedel. Teh okoliščin pa ni zaznal niti IP, zato je odločil, da javni interes glede razkritja ni močnejši od javnega interesa za omejitev dostopa do zahtevane informacije.

Ker je IP tekom tega pritožbenega postopka ugotovil, da razlogi organa za zavrnitev dostopa do informacij o identifikaciji verzije glede katerih je informacije v postopku javnega naročanja sam objavil, niso utemeljeni in da o določenih dokumentih organ ni odločil, je na podlagi prvega odstavka 251. člena ZUP organu naložil, da prosilcu omogoči delni dostop do navedenih dokumentov, oziroma do informacij o identifikaciji verzije. V delu dokumentov, za katere pa je IP ugotovil, da je izjema notranjega delovanja podana, pa je pritožbo zavrnil in potrdil odločitev organa, da se prosilcu ne omogoči dostopa do identifikacije verzije v teh dokumentih.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 42/2007 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Manja Resman, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav.,

informacijska pooblaščenka

[1] Smiselno tako tretja točka prvega odstavka 279. člena ZUP, ki določa razloge za ničnost.

[2] www.atsec.se.

[3] CSEC (Swedish Certification Body for IT Security).