prosilec - Ministrstvo za notranje zadeve-Policija
+ -Številka: 090-19/2021
Kategorije: Osebni podatek, Test interesa javnosti
POVZETEK:
Organ je z odločbo v celoti zavrnil prosilcu dostop do zahtevanih videoposnetkov, in sicer na podlagi izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP je v pritožbenem postopku sledil odločitvi organa. IP je namreč ugotovil, da v obravnavanem primeru ni podane zakonske podlage za razkritje predmetnih videoposnetkov. Tudi ko gre za javno dogajanje, to ne pomeni, da so osebni podatki posameznikov in policistov na videoposnetkih prosto dostopni. Pri odločanju o dopustnosti objave videoposnetkov je treba izhajati iz namena, zaradi katerega je videoposnetek nastal in iz zavedanja posameznikov o obstoju snemanja in namenu uporabe teh videoposnetkov. Na zahtevanih videoposnetkih so številni posamezniki, ki so točno določeni oziroma vsaj določljivi, posledično pa gre za varovane osebne podatke. IP se je glede na navedbe prosilca opredelil tudi do testa interesa javnosti. Po oceni IP v obravnavanem primeru ne gre za primer, v katerem bi bilo treba zahtevane videoposnetke v celoti razkriti zaradi ogrožanja vrednot, kot so življenje in zdravje ljudi, javna varnost in podobno. Povedano drugače, IP po pregledu videoposnetkov ni našel argumentov, ki bi pritrjevali prosilcu, da je interes javnosti po razkritju celotnih videoposnetkov večji od interesa, da se ti videoposnetki varujejo zaradi varstva osebnih podatkov posameznikov, ki se na teh posnetkih nahajajo. Upoštevaje navedeno je IP pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.
ODLOČBA:
Številka: 090-19/2021/2
Datum: 24. 2. 2021
Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju: IP) izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju: ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 117/06 – ZDavP2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 32/16 in 7/18; v nadaljevanju: ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, 105/06, 126/07, 65/08, 8/10 in 82/13; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju: prosilec), z dne 15. 1. 2021, zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, POLICIJA, Štefanova ulica 2, 1501 Ljubljana (v nadaljevanju: organ), št. 090-152/2020/11 (206-12) z dne 22. 12. 2020, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja naslednjo
ODLOČBO:
- Pritožba prosilca z dne 15. 1. 2021 zoper odločbo Ministrstva za notranje zadeve, POLICIJA, št. 090-152/2020/11 (206-12) z dne 22. 12. 2020, se zavrne.
- Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali.
Obrazložitev:
Prosilec je z zahtevo z dne 14. 10. 2020 zahteval vse lastne posnetke organa o dogajanju na Trgu republike in pred Policijsko postajo Ljubljana center v petek, 9. 10. 2020, med 19:00 in 21:00, ko so potekale protivladne demonstracije. Navedel je, da so imeli nekateri policisti na sebi snemalne kamere, prav tako pa ima Policijska postaja Ljubljana center zunaj nameščene varnostne kamere. Po njegovem mnenju bo le tako lahko javnosti jasno, kaj se je zares dogajalo in ali je bila raba sile iz strani policistov zoper protestnike zares upravičena ali pa je šlo za grobo prekoračitev policijskih pooblastil in za poskus zadušitve protivladnih ukrepov. Po pričevanjih mnogih udeležencev ter naboru slikovnega gradiva o dogajanju, ki se je hitro razširilo v medijih in po socialnih omrežjih, je namreč razvidno, da je policija nad posameznimi protestniki uporabila silo. Dogajanje se je po pridržanju nekaj posameznikov preselilo pred Policijsko postajo Ljubljana center na Trdinovi, kjer naj bi bila po pričevanju nekaterih udeležencev zoper protestnike znova uporabljena sila. Slikovni material je zelo nazoren in kaže na precej ostre prijeme s strani policije, ki se jih v zgodovini samostojne države zoper demonstrante ne pomni. Zahteval je tudi razkritje strokovne podlage, na podlagi katere so tovrstni prijemi utemeljeni ter obrazložitev/utemeljitev, ali ti prijemi predstavljajo prekoračitev policijskih pooblastil. Kot način seznanitve je prosilec določil, da se mu datoteke pošljejo v elektronskem formatu na elektronski naslov.
S sklepom, št. 090-152/2020/9 (206-12) z dne 9. 11. 2020, je organ podaljšal rok za odločitev za največ 30 delovnih dni.
Organ je nato zahtevo prosilca z odločbo št. 090-152/2020/11 (206-12) z dne 22. 12. 2020 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) v celoti zavrnil. V utemeljitvi svoje odločitve se je najprej opredelil do določb 5. in prvega odstavka 4. člena ZDIJZ. Pri tem je izpostavil, da velja za dostop do informacij javnega značaja načelo prostega dostopa (5. člen), kar pomeni, da so informacije javnega značaja prosto dostopne prosilcem, ki imajo na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja na vpogled, ali pridobiti njen prepis, fotokopijo ali elektronski zapis. Organ je v skladu z ZDIJZ dolžan vsebinsko presoditi le, ali zahtevana informacija izpolnjuje merila za informacijo javnega značaja in je zaradi tega prosto dostopna vsem, prosilčev interes in pravne koristi za to presojo pa niso pomembni. Prav tako je irelevantno dejstvo, ali prosilec informacijo pozna oziroma ali se informacije nanašajo nanj. Upoštevaje določbe prvega odstavka 4. člena ZDIJZ pa je pomembno, da je informacija povezana z uradnim delom organa in jo je ta pridobil v okviru svojih pristojnosti. Naloge Policije so določene v 4. členu Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju: ZNPPol)[1], pristojnosti pa v različnih materialnih predpisih. Če zahtevani dokumenti predstavljajo informacijo javnega značaja, je lahko edini razlog za zavrnitev obstoj katere od izjem, ki jih določa ZDIJZ. Pri preverjanju zahteve je tako organ ugotovil, da z zahtevanimi informacijami - posnetki razpolaga Policijska uprava Ljubljana in Uprava za informatiko in telekomunikaciji GPU. Po vsebinskem pregledu dokumentov pa je nadalje ugotovil, da posnetki vsebujejo osebne podatke in varovane podatke policije (t. i. notranje delovanje organa), ter da se kot celota prikazuje delovanje policije ob določenih operativnih nalogah predvsem v smislu taktike in metodike delovanja. Skladno s tem so bile Uprava za informatiko in telekomunikacije (UIT), Uprava uniformirane policije (UUP) in Služba generalnega direktorja policije (S6DP) zaprošene, da iz svojih področij dela podajo oceno in mnenje. Na podlagi vsebinskega pregleda je tako organ ocenil, da obstajajo zadržki do prostega dostopa, in sicer po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zaradi varstva osebnih podatkov, in 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zaradi notranjega delovanja organa. Organ dalje pojasnjuje, da zahtevani posnetki nedvomno vsebujejo osebne podatke, saj so na njih posnetki posameznikov, ki so določljivi vsaj na podlagi videza, razkrivajo pa tudi občutljive osebne podatke (zlasti politično prepričanje), zato bi bilo potrebno obraze vseh oseb, ki so bile zajete na posnetkih, prikriti (razen policistov, ki imajo pri opravljanju policijskih nalog manjše upravičeno pričakovanje zasebnosti, kot tudi varovanja osebnih podatkov). Prav tako bi bilo treba zakriti zvok na posnetkih, konkretno pri dajanju izjav oseb v postopkih, in osebne podatke oseb, ki so bile predmet komunikacije v teh postopkih med policisti in osebami. Dejstvo je, da posnetki iz tega naslova vsebujejo zelo veliko osebnih podatkov, saj gre za izredno kompleksen in obsežen projekt. V varovanje je bilo namreč vključenih preko 30 bodyworn kamer, prav tako pa gre za tri fiksne kamere, ki so bile nameščene na različnih lokacijah, in gre skupaj po oceni strokovne službe za okvirno 120 ur video vsebin. Pomembno je tudi dejstvo, da so posnetki bodyworn kamer zakriptirani, kar pomeni, da jih je potrebno spremeniti v format, ki bi se lahko bral z običajnimi, prosto dostopnimi predvajalniki. V strokovni službi, ki je namenja informacijski in telekomunikacijski podpori policistom na terenu, do sedaj tovrstnih posnetkov še niso pretvarjali, saj se posnetke uporablja izključno za potrebe operativnih postopkov policije in kot taki služijo kot dokaz v kazenskem oziroma prekrškovnem postopku, oziroma za oceno zakonitosti uporabe prisilnih sredstev. Pretvorbo videoposnetkov v ustrezni video format in zakrivanje osebnih podatkov (slike oseb, zvoka, formacij, ipd.) ne mora izvajati vsakdo v policiji, temveč zgolj ustrezno strokovno usposobljene osebe z ustrezno strokovno opremo. Takih oseb je izredno malo. Organ ocenjuje, da bi za tako kompleksno zahtevo potreboval najmanj 120 ur in v nadaljevanju še trikrat toliko za prekrivanje podatkov in izrezovanje vsebin, pretvorbe, …, kar bi v grobem pomenilo okoli 500 ur dela samo za pregled in obdelavo. To bi seveda močno okrnilo samo delovanje organa, hkrati pa še vedno ne bi bilo možno zagotoviti, da bi se izločili vsi osebni podatki na način, kot to določa zakon. Zaradi kompleksnosti in same množičnosti – velikega števila oseb na posnetkih, je praktično v taki množici nemogoče izločiti vse osebne podatke skladno s predpisi. Ne gre namreč zgolj za eno ali nekaj oseb na videoposnetkih, temveč veliko množico, s približevanjem (zoomiranjem) posnetkov, pa bi se dalo prepoznati tudi osebe iz ozadij. Poleg navedenega, pa vsebujejo posnetki tudi varovane podatke policije, ki razkrivajo taktiko in metodiko dela policije. Z razkritjem teh bi lahko ogrozili varnost policistov in uspešnost izvedbe tovrstnih policijskih postopkov v prihodnje. V obdelavo posnetkov bi bilo potrebno poleg zagotavljana varstva osebnih podatkov, vključiti tudi strokovnjake s področja policijski pooblastil z namenom presoje, kako in na kakšen način bi se zaščitilo varovane podatke policije z vidika taktike in metodike delovanja policije, z namenom, da s tem ne bi bilo ogroženo notranje delovanje policije. Zvok komunikacije policije, kjer policisti prejemajo usmeritve neposredno med sabo kot tudi komunikacijo po radijskih zvezah. Razkritje komunikacije bi škodovalo organu na področju zagotavljanja varnosti, saj je iz nje razvidno delovanje in organizacija organa pri varovanju tovrstnih dogodkov. Pri zakritju zvoka je potrebno upoštevati tudi dejstvo, da je s primerno tehnično opremo možno tudi ojačati oziroma slišati tišje zvoke iz ozadja posnetkov, ki ob normalnem predvajanju niso slišni. S tega vidika bi morala ustrezno strokovno usposobljena oseba pregledati vsak posnetek posebej, v okviru tega identificirati vse podatke, ki bi jih je potrebno zakriti/izrezati zaradi preprečitve prepoznav oseb na posnetkih ter preprečitve razkrivanja taktike in metodike dela policije (bilo bi potrebo zakriti postavitev policijske formacije, gibanje v posameznih varnostnih okoliščinah, način uporabe zaščitnih sredstev in opreme, taktičen pristop do posameznih oseb v policijskih postopkih, uporabo načela presenečenja ipd., dopustno pa bi bilo posredovanje npr. same uporabe prisilnega sredstva ali drugega policijskega pooblastila). Iz navedenega izhaja, da kljub vsemu ne bi bilo mogoče v celoti zagotoviti zakritja osebnih podatkov in hkrati zagotoviti zakritja tistih delov postopanja policije, ki sodi med taktiko in metodiko policijskega dela. Opozoril je tudi, da mora skladno s prvim odstavkom 118. člena ZNPPol poleg podatkov, katerih varovanje urejajo drugi predpisi, vsak uslužbenec policije varovati tudi varovane podatke policije, hkrati pa 7. točka prvega odstavka 3. člena Pravilnika o zaščiti podatkov policije[2], določa, da so varovani podatki (tudi) podatki o specifičnih ukrepih, metodah, tehnikah in sredstvih, ki jih policija uporablja za opravljanje njenih nalog. Organ je pri tem citiral 11. točko prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in izpostavil pogoja, ki morata biti za to izjemo izpolnjena. Varovani so torej dokumenti, ki so namenjeni interni komunikaciji znotraj organa, kamor šteje organ vso med drugim tudi interno komunikacijo organa. V okvir interne komunikacije organa spadajo dopisi, zapisniki, mnenja, navodila, smernice in drugi interni dokumenti, torej dokumenti, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Gre za izjemo, kjer je potrebno pri presoji utemeljenosti opraviti še test škode - ali bi razkritje povzročilo vsebinske motnje pri delovanju organa. Varujejo se podatki, ki nastajajo ob oblikovanju politike organa, saj gre pri tem izključno za dokumente za notranjo rabo organa, iz katerih izhaja postopek oziroma način dela organa, kot tudi njegova notranja politika. Gre torej za proces, ki varuje notranje razmišljanje organa, s čimer naj bi se omogočilo odkrito in odprto razmišljanje organa, ki pa bi bilo ovirano, če bi bilo povsem odprto za javnost. Obenem pa je namen te izjeme tudi preprečiti škodo, ki bi nastala pri kakovosti odločanja organa, saj razumno varovanje procesa notranjega razmišljanja organa ni nujno v neskladju z načelom odprtosti uprave. Če bi vsi tovrstni dokumenti postali javni, bi to lahko resno ogrozilo kritično, inovativno in učinkovito delo organa. Kot je že navedeno, je organ prejel pisni odgovor strokovne službe, in sicer UUP GPU, ki je v svojem dokumentu posebej opozorila na pomembnost metodike in taktike delovanja policije in s tem povzročitve motenj pri delovanju organa. Organ je povzel odgovor v celoti. UUP GPU je namreč ocenil, da posnetki vsebujejo podatke o metodiki in taktiki delovanja policije, ki se nanašajo na ponavljajoče se dogodke – javne shode, saj se odvijajo vsak petek, občasno tudi druge dni, ki so še vedno aktualni in bodo tudi v prihodnje. Razkritje metodike in taktike dela policije ter sredstev, ki jih policija uporablja za opravljanje svojih nalog, bi otežilo ali onemogočilo izvajanje policijskih nalog v bodoče. V kolikor bi bila javnost seznanjena s prej navedenim, bi to bistveno olajšalo morebitne napade na varnost ljudi in premoženja na eni strani ter bistveno otežilo izvajanje nalog policije na drugi strani. V konkretnem primeru bi lahko namreč prišlo do poškodovanja oziroma napada na video nadzorne sisteme, na vozilo in uslužbence GPU IUT. Prav tako so se v preteklosti pojavljali primeri oviranja izvajanja nalog videonadzora. Razpolaga se tudi z informacijami, da bi lahko bilo vozilo s sistemom video nadzora, varovani objekti (Državni zbor, Vlada, …), objekti policije, varovane osebe, policisti in drugi udeleženci tarča napadov na naslednjih javnih shodih. Taktika in metodika dela policije je varovan podatek policije (16. točka 3. člena ZNPPol) in tako predstavlja izjemo iz 11. točke prvega odstavka 6. odstavka ZDIJZ, saj bi njegovo razkritje povzročilo motnje pri delovanju oziroma dejavnosti organa. Skladno s tem je strokovna služba UUP GPU po oceni organa navedla utemeljene in strokovno argumentirane zadržke o razkritju predmetnih posnetkov. Organ je tako ugotovil, da vsebina videoposnetkov razkriva notranje delovanje organa, in sicer v delu, ki so namenjeni notranji rabi organa. V okviru izvedenega škodnega testa je ugotovil tudi, da bi v primeru razkritja predmetnih videoposnetkov, notranja komunikacija oziroma notranje delovanje organa postalo javno obravnavano, kar bi neposredno vplivalo na delo policistov. Na podlagi navedenega je v določenih delih dokumentov podana izjema po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Glede na ugotovljena dejstva je organ v nadaljevanju presojal še, ali je pri vsebini videoposnetkov mogoče uporabiti institut delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) in prosilcu omogočiti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Ocenil je, da v obravnavanem primeru z institutom delnega dostopa ni mogoče omogočiti dostopa do zahtevanih informacij ne da bi se s tem poseglo v varovane podatke, saj jih na podlagi zgornje obrazložitve ni mogoče izločiti na način, ki ne bi ogrozil notranjega delovanja organa. Upoštevaje navedeno je dostop do zahtevanih videoposnetkov zavrnil.
Prosilec je zoper odločbo organa vložil pritožbo z dne 15. 1. 2021. Meni, da so zahtevane informacije ključne za ugotavljanje, ali je policija na protestu na Trgu republike in pred policijsko postajo na Trdinovi v Ljubljani 9. 10. 2020 ravnala strokovno in upravičeno, saj je iz vizualnega materiala, dostopnega na spletu, razvidna velika uporaba sile proti številnim posameznikov. Posnetkov, ki bi rabo tovrstne sile upravičili, ni. Po drugi strani pa je iz javno dostopnih slik protestov razvidno, da je policija uporabljala lastne kamere, prav tako pa so kamere postavljene pred policijsko postajo na Trdinovi, kjer je potekalo nadaljevanje protesta. Policija je tako edina, ki razpolaga z gradivom, iz katerega bi lahko bilo nedvoumno jasno, ali je bila raba sile upravičena, ali pa je šlo za prekomerno rabo sile in prekoračitev policijskih pooblastil. Policija je svojo odločitev, da posnetkov dogajanja ne izroči prosilcu, utemeljila s trditvijo, da bi ji prekrivanje obrazov in drugih osebnih podatkov vzelo preveč dela in časa, ki ga nimajo na razpolago. Snemanje uradnih oseb s strani državljanov je po preteklih mnenjih IP dovoljeno, z izjemo objave posnetkov na spletu. Če uporabi to isto logiko, po mnenju prosilca policiji sploh ni potrebno izvesti prekrivanja obrazov, saj bi v primeru objave posnetkov na spletu to moral storiti prosilec. Prav tako gre po njegovem mnenju za javni dogodek, slike udeležencev pa so praktično povsod po medmrežju. Edino, kar bi morali pri policiji prekriti, so po mnenju prosilca posnetki legitimacij posameznikov. Druga utemeljitev, ki jo je podal organ, pa je dejstvo, da posnetki vključujejo posnetke dela policije, ki vsebujejo posnetke njihove taktike. Gre za posnetke protestov, taktika policistov med protesti pa je javno vidna vsem prisotnim. Sklicevanje na kaj takega je po mnenju prosilca povsem nesmiselno.
Organ po prejemu pritožbe izpodbijane odločbe ni nadomestil z novo ter je pritožbo prosilca, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, z dopisom št. 090-152/2020/114 (206-12) z dne 22. 1. 2021, poslal v pristojno odločanje IP. Pritožbi je priložil spis zadeve št. 090-152/2020.
Pritožba ni utemeljena.
IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. čl. ZUP dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo izpodbija prosilec. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.
IP ugotavlja, da prosilec izpodbija odločbo organa, s katero mu je bil zavrnjen dostop do zahtevanih videoposnetkov, v celoti. IP ugotavlja še, da je prosilec sicer zahteval tudi razkritje strokovne podlage, na podlagi katere so bili prijemi policistov utemeljeni, ter obrazložitev/utemeljitev, ali ti prijemi predstavljajo prekoračitev policijskih pooblastil, vendar o tem delu zahteve organ ni odločil z izpodbijano odločbo, in tudi ni predmet pritožbenih navedb prosilca. V zvezi z zahtevano obrazložitvijo/utemeljitvijo pa IP pripominja, da so lahko, upoštevaje določbo prvega odstavka 4. člena ZDIJZ, predmet zahteve po ZDIJZ le dokumenti oziroma podatki, ki jih je organ v okviru svojega delovnega področja v času vložitve zahteve že izdelal oziroma pridobil in jih ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci tako niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo. Navedeno pomeni tudi, da organi na podlagi ZDIJZ niso dolžni odgovarjati na vprašanja, dajati obrazložitev oziroma pojasnil, zbirati informacij, tolmačiti postopkov, pridobivati dokumente od drugih organov, dopolnjevati ali kakor koli drugače spreminjati informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Povedano drugače, organ po ZDIJZ ni dolžan podati obrazložitve/utemeljitve, ali so prijemi predstavljali prekoračitev policijskih pooblastil, če s takšno obrazložitvijo/utemeljitvijo ni razpolagal v materializirani obliki že v času vložitve zahteve.
IP ugotavlja tudi, da v obravnavanem primeru ni sporno, da je organ zavezanec po 1. členu ZDIJZ in da organ razpolaga z zahtevanimi videoposnetki v materializirani obliki. Sporno v obravnavanem primeru je, ali je organ odločil pravilno s tem, ko je prosilcu zavrnil dostop do zahtevanih videoposnetkov zaradi izjem varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ in notranjega delovanja organa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. IP se v nadaljevanju opredeljuje najprej do izjeme varstva osebnih podatkov.
Izjema varstva osebnih podatkov
Organ na podlagi določbe 3. točke prvega odstavka 6. člena ZDIJZ zavrne dostop do zahtevanih informacij, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Ugotoviti gre, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov. Le-ta predstavlja tisti pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje ZVOP-1 (v določenih delih se torej ZVOP-1 ne uporablja več). Ob tem je mogoče ugotoviti, da predmetna uredba bistveno ne spreminja definicije upravljavca in obdelovalca osebnih podatkov in ne definicije osebnega podatka ter ne spreminja definicije javnega in zasebnega sektorja.
V skladu z definicijo osebnega podatka po določilu prve točke 4. člena Splošne uredba o varstvu podatkov pomeni osebni podatek pomeni katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.
Upoštevaje definicijo osebnega podatka IP po pregledu posredovanih videoposnetkov ugotavlja, da zahtevani posnetki dogajanja obsegajo osebne podatke, saj so na njih posamezniki in policisti zagotovo določljivi, ne glede na to, da ima večina posnetih del obraza prekritega z masko. Že samo dejstvo, da bi bila oseba določljiva zgolj eni osebi, zadostuje za uporabo izjeme varstva osebnih podatkov. Na predmetnih videoposnetkih je slišen tudi glas posameznikov in posameznih policistov, pri čemer lahko glas poleg identifikacije sporoča tudi vedenjske značilnosti in čustveno stanje posameznika. In kot je izpostavil že organ, videoposnetki kažejo tudi na politično identiteto posameznikov, dostopni pa so tudi konkretni osebni podatki posameznikov pri njihovi osebni identifikaciji s strani policistov. Ugotoviti namreč gre, da je videoposnetek skupek dokaj popolnih in natančnih osebnih lastnosti posameznika, saj gre za nosilec, ki je nekakšna tehnična preslikava lastnosti posameznika na določen medij. Posnetek vsebuje tolikšno množico osebnih podatkov, da se da posameznika z njimi natančno in nedvoumno določiti. Posnetek tako vsebuje tudi npr. podatke o tem, kakšen je bil zunanji videz posameznika v trenutku, ko je bil posnetek napravljen, kako je bil posameznik v tem trenutku oblečen, ali je bil urejen ali ne, kakšne so bile njegove kretnje, skratka, zajema njegovo celotno osebno podobo. Nadalje, posnetek vsebuje tudi glas posameznika kot osebno lastnost posameznika. Ta pravica ne zajema samo, kaj je posameznik rekel, temveč tudi, kako je to izjavil (npr. nepremišljena ali impulzivna izjava, ton glasu,…). Pravica človeka do lastnega glasu oziroma pravica na glasu vsakomur zagotavlja, da posameznik sam odloči o podobi svoje osebnosti v komunikaciji z drugimi. V človekovi besedi se namreč izraža njegova osebnost. Vsak ima pravico, da lahko govori prosto, brez zadrege in v normalnih okoliščinah, ki jih izraža krilatica »verba volant, litterae scriptae manent«. K tej temeljni pravici sodi tudi to, da se človek sam odloči o tem, kdo bo slišal vsebino komunikacije – le sogovornik, določena zaključena skupina ljudi ali javnost. Odločitev o sebi in o svoji besedi zajema torej tudi določitev kroga oseb, ki naj slišijo vsebino pogovora. Svojo vsebino najde ta pravica v upravičenju vsakega človeka o tem, ali bo njegov glas posnet in s tem preko nosilca zvoka morda posredovan tretjim osebam, s čimer se beseda in glas od njega ločita in osamosvojita. Zapis daje oblast nad tujo osebo, tujo osebno dobrino, ker omogoča ponovitev in tako posega v izključno pravico osebe, da razpolaga s tem, kar je govorila, da sama odloča, kdo naj to sliši ali kdo lahko to sliši.
IP je tako preveril še, ali je za obdelavo zahtevanih videoposnetkov (posredovanje prosilcu oziroma javnosti) podana ustrezna pravna podlaga. Obdelava osebnih podatkov je namreč zakonita le, če je podana ena od pravnih podlag, ki jih določa Splošna uredba o varstvu podatkov v prvem odstavku člena 6. Ker organ spada med upravljavce in obdelovalce osebnih podatkov, ki sodijo v javni sektor, veljajo zanj naslednje pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov:
(a) posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov (kadar ne gre za izvajanje javnih nalog);
(b) obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe;
(c) obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca;
(e) obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu.
IP ugotavlja, da v obravnavanem primeru ni podane zakonske podlage za razkritje predmetnih videoposnetkov. Ob tem glede na pritožbene navedbe prosilca izpostavlja, da ne glede na to, da gre za javno dogajanje, to ne pomeni, da so osebni podatki posameznikov na teh videoposnetkih prosto dostopni. Pri odločanju o dopustnosti objave videoposnetkov je treba izhajati iz namena, zaradi katerega je videoposnetek nastal in iz zavedanja posameznikov o obstoju snemanja in namenu uporabe teh videoposnetkov. V obravnavanem primeru je ključnega pomena, da gre za videoposnetke organa, ki niso namenjeni javnemu predvajanju v medijih ali drugi javni obdelavi. Na zahtevanih video posnetkih so številni posamezniki, ki so točno določeni oz. vsaj določljivi, posledično pa gre za varovane osebne podatke.
K drugačni odločitvi IP ni vodil niti argument prosilca, da gre pri osebnih podatkih policistov na posnetkih za podatke, ki so prosto dostopni na podlagi 1. alineje tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ, ki določa, da se, ne glede na podano izjemo po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, dostop do zahtevane informacije dovoli, če gre za podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca, razen v zakonskih primerih, ki pa v obravnavanem primeru niso podani.
Ob tem IP poudarja, da je v praksi že večkrat zavzel stališče, da osebna podoba in glas javnega uslužbenca nista v neposredni zvezi z opravljanjem delovnega razmerja v javnem sektorju, tako npr. odločba IP št. 090-168/2009/9 z dne 22. 2. 2010 in št. 090-94/2009/4 z dne 6. 9. 2009 ter št. 090-202/2014 z dne 2. 10. 2014. Posledično je IP zaključil, da gre tudi pri osebnih podatkih policistov na zahtevanih posnetkih za varovane osebne podatke.
Tudi če bi IP glede osebnih podatkov policistov na posnetkih zavzel drugačno stališče, to je, da gre v določenem delu za t.i. nevarovane osebne podatke, pa je v zvezi z uporabo instituta delnega dostopa (7. člen ZDIJZ) ugotovil, da ta ni možen. IP je namreč ob ogledu zahtevanih videoposnetkov ugotovil, da iz njih ni mogoče izločiti varovanih osebnih podatkov na način, da ne bi ogrozili njihove zaupnosti. Kot je pravilno zatrjeval že organ v izpodbijani odločbi, zahtevani videoposnetki namreč vsebujejo številne osebne podatke določenih ali določljivih posameznikov, velika vsebnost in prepletanje teh osebnih podatkov pa preprečujejo, da bi se jih dalo enostavno izbrisati in prosilcu omogočiti dostop do preostalega dela. Tudi če bi na posnetkih npr. prekrili obraze protestnikov, bi ti lahko še vedno bili določljivi na podlagi drugih osebnih značilnosti, ki izhajajo iz posnetkov (obleka, način gibanja, zadrževanje v določeni skupi, spol in starost,..).
Ker je IP ugotovil, da je v obravnavanem primeru podana izjema od prostega dostopa po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, zaradi katere se dostop zavrne, se posebej ni opredeljeval do izjeme notranjega delovanja organa po 11. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ.
Ker je prosilec v pritožbi navajal, da je za dostop do zahtevanih posnetkov podan tudi javni interes, se IP dalje opredeljuje še do tega vprašanja.
Drugi odstavek 6. člena ZDIJZ določa, da se ne glede na določbe prejšnjega odstavka (v katerem so določene izjeme od prosto dostopnih informacij, op. IP), dostop do zahtevane informacije dovoli, če je javni interes glede razkritja močnejši od javnega interesa ali interesa drugih oseb za omejitev dostopa do zahtevane informacije, razen v zakonu določenih primerih. Izvajanje testa interesa javnosti je dovoljeno v primerih, ko gre za obstoj izjeme varstva osebnih podatkov po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ, torej glede izjeme, ki jo je IP ugotovil pri zahtevani informaciji.
Bistvo presoje interesa javnosti je v možnosti relativizacije določene izjeme, ki pa mora biti omejena zgolj na tiste primere, ko je interes javnosti za razkritje določene izjeme močnejši od interesa, zaradi katerega je določena informacija zavarovana kot izjema. Pri uporabi testa prevladujočega interesa javnosti je treba presoditi tudi, ali je interes javnosti za razkritje informacije javnega značaja lahko močnejši od potencialno storjene škode, ki bi nastala z razkritjem informacije. Javni interes za razkritje je na primer močan v situacijah, ki se navezujejo na pridobivanje ali porabo javnih sredstev, javno varnost, javno zdravje, odgovornost in transparentnost odločanja, ki sprožijo javno ali parlamentarno razpravo, ipd. Pojem interesa javnosti ni v vsaki zadevi enak ali vnaprej definiran, temveč se lahko kaže v različnih pojavnih oblikah. Prav tako se lahko interes javnosti s časom spreminja, saj je odvisen od številnih dejanskih okoliščin. Zasnova interesa javnosti torej ni konstantna, ampak spremenljiva in odvisna od trenutnega dejanskega stanja. S tem pa je pri izvajanju testa interesa javnosti omogočena presoja od primera do primera, ki upošteva različne in prav tako spremenljive dejavnike, ki tvorijo interes javnosti za razkritje.
IP ob tem poudarja, da prevladujoč interes javnosti ni natančen in ozek kot npr. interes za nerazkritje informacij, temveč je abstraktne in splošne narave. Kaže se predvsem kot zahteva po preglednosti, odprtosti delovanja in v zavezi organov javnega sektorja, da delujejo odgovorno in skrbno pri odločanju o pomembnih javnih zadevah in pri porabi javnih sredstev. Interes javnosti se kaže tudi v odprti razpravi o pomembnih družbenih temah, o temah, ki se nanašajo na širšo populacijo ljudi. Po stališču Upravnega sodišča RS, kot izhaja iz sodbe št. IU 1992/2010-28 z dne z dne 28. 9. 2011, je treba drugi odstavek 6. člena ZDIJZ uporabiti le v izjemnih primerih in ne zadostuje zgolj medijska odmevnost neke zadeve. Sodišče se ob tem strinja, da sta lahko na primer javna varnost in javno zdravje dovolj tehtna razloga za uporabo izjeme iz te določbe, ne more pa biti po mnenju sodišča dovolj tehten razlog medijska odmevnost dogodka. Sodišče dalje meni, da je javni interes glede razkritja podan, če so ogrožene take vrednote, kot je življenje, zdravje ali varnost ljudi in podobno.
Prosilec navaja, da bo le s prosto dostopnostjo predmetnih videoposnetkov javnosti jasno, kaj se je zares dogajalo, in ali je bila raba sile iz strani policistov zoper protestnike zares upravičena, ali pa je šlo za grobo prekoračitev policijskih pooblastil in za poskus zadušitve protivladnih ukrepov.
Po oceni IP v konkretnem primeru ne gre za primer, v katerem bi bilo treba zahtevane videoposnetke v celoti razkriti zaradi ogrožanja vrednot, kot so življenje in zdravje ljudi, javna varnost in podobno. IP navedbe prosilca o tem, da je za razkritje zahtevanih videoposnetkov podan javni interes, namreč ocenjuje kot splošne in nekonkretizirane. Prosilec ni navedel nobenih konkretnih podatkov, ki bi kazali na to, da iz zahtevanih posnetkov izhaja groba prekoračitev policijskih pooblastil ter kdaj, kje in v kakšnem obsegu naj bi tovrstno ravnanje iz posnetkov izhajalo (npr. da določen del videoposnetka kaže na nepravilno obravnavo določenega posameznika v zvezi z uporabo policijskih pooblastil). Splošnemu zatrjevanju, da je v javnem interesu razkritje vseh zahtevanih videoposnetkov (120 ur video vsebin), pa IP ni mogel slediti. Kot je obširno pojasnil organ v izpodbijani odločbi in čemur je IP sledil v tem pritožbenem postopku, gre pri zahtevanih videoposnetkih namreč za obširno zbirko osebnih podatkov, ki se v konkretnem primeru nanaša na večje število ljudi. IP po pregledu videoposnetkov ob tem ni našel argumentov, ki bi pritrjevali prosilcu, da je interes javnosti po razkritju celotnih videoposnetkov večji od interesa, da se ti videoposnetki varujejo zaradi varstva osebnih podatkov posameznikov, ki se na teh posnetkih nahajajo. Sama javna dostopnost videoposnetkov ne bi v ničemer prispevala k ugotovitvi, ali so policisti zaupana jim policijska pooblastila uporabili zakonito in sorazmerno, do teh zaključkov bi bilo mogoče priti šele v okviru nadzornih postopkov nad delom policije, ne pa v postopku po ZDIJZ, v katerem se IP v tovrstna vprašanja ni pristojen spuščati. Ob tem IP še dodaja, da imajo posamezniki, ki menijo, da je policija pri opravljanju svojih nalog prekoračila pooblastila, na voljo druga ustrezna pravna sredstva (npr. pritožba Ministrstvu za notranje zadeve).[3]
Sklepno
IP je na podlagi navedenih argumentov in pravnih podlag zaključil, da pritožba prosilca ni utemeljena. IP je tako pritožbo prosilca zavrnil, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZUP, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.
Na podlagi petega odstavka 213. člena ZUP, ki se smiselno uporablja tudi za odločbo o pritožbi (prvi odstavek 254. člena ZUP), se v izreku odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. IP je ugotovil, da v tem postopku posebni stroški niso nastali (kot to izhaja iz točke 2. izreka te odločbe).
Ta odločba je v skladu s trideseto točko 28. člena Zakona o upravnih taksah[4] oproščena plačila upravne takse.
Pouk o pravnem sredstvu:
Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.
Postopek vodila:
Nataša Siter, univ. dipl. prav.
svetovalka IP
Informacijski pooblaščenec:
Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.
informacijska pooblaščenka
[1] Uradni list RS, št. 15/13, 23/15 – popr., 10/17, 46/19 – odl. US in 47/19.
[2] Uradni list RS, št. 67/14.
[3][3] https://www.policija.si/images/stories/Publikacije/PDF/Kaj_moramo_vedeti_o_policijskih_postopkih_nova.pdf
[4] Uradni list RS, št. 106/10 – uradno prečiščeno besedilo, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 - ZFRO.