prosilec - Ministrstvo za kulturo

POVZETEK:

V obravnavani zadevi je organ prosilcu zavrnil neposredni vpogled oziroma dostop do arhivskega gradiva glede dela strokovnih komisij in UOPS. Bistvo spora je bilo vprašanje, ali je organ utemeljeno zavrnil neposredni vpogled v zahtevano dokumentacijo. IP je ugotovil, da ni dvoma, da zahtevana dokumentacija vsebuje tudi varovane osebne podatke, do katerih prosilec ni upravičen, zato je dolžnost organa, da zagotovi dostop na način, ki ne bo posegel v varovane osebne podatke. Posledično je organ utemeljeno zavrnil dostop do neposrednega vpogleda v originalno dokumentacijo. Ob tem je IP poudaril enako, kot je to opozoril tudi organ v izpodbijani odločbi, da je treba ločiti dostop do gradiva po ZVDAGA, ki je bistveno širši od dostopa v postopku po ZDIJZ. V konkretnem primeru je organ izrecno navedel, da zahtevana dokumentacija nima statusa arhivskega gradiva, zato se pri njenem dostopu uporabljajo določbe ZDIJZ, na podlagi katerih se vselej presoja obstoj morebitnih izjem, kar je organ tudi pravilno izvedel.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-374/2025/8

Datum: 19. 12. 2025

Informacijski pooblaščenec po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024 (v nadaljevanju IP), izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 - uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi (v nadaljevanju prosilec) z dne 20. 8. 2025, zoper odločbo z dne 12. 8. 2025, št. 090-29/2025-3340-35, Republike Slovenije, Ministrstva za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

O D L O Č B O:

1.     Pritožba prosilca z dne 20. 8. 2025, zoper odločbo z dne 12. 8. 2025, št. 090-29/2025-3340-35, Republike Slovenije, Ministrstva za kulturo, Maistrova ulica 10, 1000 Ljubljana, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški

OBRAZLOŽITEV:

(1) Prosilec je dne 30. 5. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja z dne 28. 5. 2025, in sicer je zaprosil, da mu organ omogoči vpogled v gradivo Upravnega odbora Prešernovega sklada za leto 2025. Navedel je, da ga znotraj tega gradiva posebej zanima: prispeli predlogi za članice in člane Upravnega odbora Prešernovega sklada in gradivo strokovne komisije za glasbo. Prosilec je prosil, da se mu zagotovi vpogled v gradivo, ki ga hrani organ, in fotokopiranje gradiva, ki se mu bo zdelo pomembno.

(2) O zahtevi prosilca je organ odločil z odločbo z dne 12. 8. 2025, št. 090-29/2025-3340-35, s katero je v prvi točki izreka odločbe odločil, da se zavrne zahteva prosilca za dostop do informacij javnega značaja glede neposrednega dostopa do arhivskega gradiva, da dobi vpogled v delo strokovnih komisij in Upravnega odbora Prešernovega sklada (v nadaljevanju: UOPS). V drugi točki izreka je zavrnil zahtevo prosilca glede dokumenta o imenovanju komisije za namen pregleda prispelih predlogov za članice in člane novega UOPS. V tretji točki izreka je zavrnil zahtevo prosilca glede dokumenta oz. zapisnika o izbiri članic in članov aktualnega UOPS z utemeljitvami za izbor. V četrti točki izreka je zavrnil zahtevo glede snemanja sej. V peti točki izreka je delno zavrnil dostop glede dokumentov od št. 094-1/2024- 3340-75 do št. 094-1/2024-3340-85, in sicer tako, da je prosilcu na elektronski naslov posredoval dokumente od št. 094-1/2024-3340-75 do št. 094-1/2024-3340-85, pri čemer je na posredovanih dokumentih prekril varovane osebne podatke, ki se nanašajo na člane komisije Prešernovega sklada, in sicer: naslove, elektronske naslove, številke mobilnih telefonov, davčne številke, št. bančnega računa in banke, status člana oz. članice komisije in podatek o tem, kje je oseba zaposlena. Organ je še odločil, da posebni stroški v tem postopku niso nastali.

(3) V obrazložitvi odločbe je organ povzel zahtevo prosilca in celotni postopek pred izdajo odločbe. Organ je namreč po vloženi zahtevi prosilcu odgovoril z dopisom z dne 12. 6. 2025, št. 090-29/2025-3340-13 in mu posredoval prispele predloge za člane in članice Upravnega odbora Prešernovega sklada, ki so bili za člane upravnega odbora Prešernovega sklada imenovani s sklepom Državnega zbora št. 091-02/24-2/10 z dne 10. julij 2024 ter zapisnika 1. in 2. seje strokovne komisije upravnega odbora Prešernovega sklada za glasbo, pri čemer je v posredovani dokumentaciji prekril varovane osebne podatke, in sicer: imena in priimke, rojstne podatke, naslove, telefonske številke, elektronske naslove fizičnih oseb/posameznikov, kjer mu ni bila znana pravna podlaga za razkritje podatkov. Prosilec je dne 15. 6. 2025 posredoval svoj odgovor, in sicer svoje mnenje glede posredovane dokumentacije ter dopolnitev zahteve za dostop do informacij javnega značaja. Prosilec je z zahtevo z dne 15. 6. 2025 zahteval, da mu organ posreduje: Pravilnik o delu strokovnih komisij in Upravnega odbora Prešernovega sklada ter omogoči vpogled v arhivsko gradivo, da se sam seznani z delom strokovnih komisij in Upravnega odbora, da se temeljito seznani z načinom sprejemanja odločitev o podeljevanju Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Organ je na podlagi prejete dopolnitve zahteve prosilca z dne 15. 6. 2025 prosilcu dne 24. 6. 2025 posredoval dodatno dokumentacijo, in sicer: zapisnike drugih strokovnih komisij (zapisnik 1., 2. in 3. seje strokovne komisije za arhitekturo in oblikovanje, zapisnik 1. seje strokovne komisije za avdiovizualno umetnost, zapisnik 1. in 2. seje strokovne komisije za književnost, zapisnik 1. in 2. seje strokovne komisije za uprizoritveno umetnost ter zapisnik 1., 2. in 3. seje strokovne komisije za likovno in novo medijsko umetnost, pri čemer je v posredovani dokumentaciji prekril varovane osebne podatke; povezavo do Statuta Prešernovega sklada, ki je javno objavljen na spletu. Prosilec je dne 27. 6. 2025 ponovno posredoval svoj odgovor, s katerim je ugovarjal, da mu ni bil omogočen vpogled v delo Upravnega odbora in njegovih strokovnih komisij in zahteva celovit vpogled v arhivsko gradivo, da dobi vpogled v delo strokovnih komisij in Upravnega odbora Prešernovega sklada. Organ je v nadaljevanju prosilcu pojasnil, da mu je bila v zvezi z delom strokovnih komisij posredovana vsa zadevajoča dokumentacija ter da poleg posredovanih dokumentov ne obstajajo drugi dokumenti, ki se nanašajo na delo strokovnih komisij in način sprejemanja odločitev o podeljevanju Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. Ne glede na to je organ prosilcu posredoval še celoten popis dokumentov zadeve Upravnega odbora Prešernovega sklada št. 094-1/2024-3340 in zaprosil prosilca, da konkretno določi in navede številke dokumentov, do katerih bi želel dostop. Prosilec je dne 3. 7. 2025 posredoval odgovor in zahtevo za posredovanje dokumenta št. 094-1/2024-3340-117, dokumenta o imenovanju komisije, ki pregleda vse prispele predloge za članice in člane novega Upravnega odbora Prešernovega sklada (UOPS) in dokument oz. zapisnik o izbiri članic in članov aktualnega UOPS z utemeljitvijo za izbor, ki ga je organ posredovalo Vladi in ta Državnemu zboru RS (ki ga ne najde v popisu) ter dokumente od št. 094-1/2024-3340-86 do št. 094-1/2024-96. Prosilec je zahteval, da se mu omogoči dostop do gradiva v celoti. Organ mu je dne 14. 7. 2025 pojasnil, da dokument o imenovanju komisije za namen pregleda prispelih predlogov za članice in člane novega UOPS ne obstaja, saj takšne komisije ni. Pojasnil je še, da ne razpolaga z nobenim dokumentom oz. zapisnikom o izbiri članic in članov aktualnega UOPS z utemeljitvami za izbor, zato omejenih dokumentov ne more posredovati. V preostalem delu zahteve je organ prosilcu ugodil in mu posredoval dokumente od št. 094- 1/2024-3340-86 do št. 094-1/2024-3340-96, pri čemer je v posredovani dokumentaciji prekril varovane osebne podatke. Prosilec je dne 17. 7. 2025 poslal ugovor, da zahteva neposredni dostop do arhivskega gradiva. Zanima ga, kdo je pri organu pregledal vloge, ugotovil ustreznost vlog in čas prispetja. Zanima ga, ali se seje snemajo, ali se da posnetke poslušati ter zahteva dokumente od zaporedne št. 85 do zaporedne št. 75 zadeve UOPS št. 094-1/2024-3340.

(4) Organ je k prvi točki izreka navedel, da dokumentarno gradivo Upravnega odbora Prešernovega sklada, s katerim razpolaga organ, ni opredeljeno kot arhivsko gradivo, do katerega bi se dostopalo v skladu z Zakonom o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih (ZVDAGA). Dokumentarno gradivo Upravnega odbora Prešernovega sklada se nahaja v dokumentarnem sistemu KRPAN, pod št. zadeve 094-1/2024-3340. Dostop do informacij javnega značaja dokumentarnega gradiva organa se lahko omogoči le ob upoštevanju določb ZDIJZ. ZDIJZ neposrednega dostopa do arhivskega gradiva ne predvideva, saj je treba v primerih, če zahtevani dokumenti vsebujejo informacije iz 5.a ali 6. člena ZDIJZ, v skladu s 7. členom ZDIJZ, izvesti delni dostop do zahtevanih dokumentov. Če je mogoče varovane podatke izločiti iz dokumenta, ne da bi to ogrozilo njihovo zaupnost, pooblaščena oseba organa izloči te informacije iz dokumenta ter seznani prosilca z vsebino preostalega dela dokumenta. Organ je na podlagi poizvedbe ter pregleda dokumentarnega gradiva ugotovil, da dokumenti v zadevi št. 094-1/2024-3340 vsebujejo varovane osebne podatke, ki predstavljajo izjemo od dostopa do informacij javnega značaja, zato je treba izvesti delni dostop do informacij javnega značaja. V skladu z navedenim je organ ugotovil, da zahteva prosilca za neposredni dostop do arhivskega gradiva Upravnega odbora Prešernovega sklada ni utemeljena in skladna z določbami ZDIJZ, zato je zahtevo prosilca v tem delu zavrnil. K drugi točki izreka je organ opravil poizvedbo, pregledal dokumentarno gradivo ter ugotovil, da se informacije, ki jih zahteva prosilec glede dokumenta o imenovanju komisije za namen pregleda prispelih predlogov za članice in člane novega UOPS, pri organu ne nahajajo v materializirani obliki ter organ z njimi ne razpolaga, zato jih prosilcu ne more posredovati. K tretji točki izreka je organ prav tako opravil poizvedbo, pregledal dokumentarno gradivo ter ugotovil, da se informacije, ki jih zahteva prosilec glede dokumenta oz. zapisnika o izbiri članic in članov aktualnega UOPS z utemeljitvami za izbor, pri organu ne nahajajo v materializirani obliki ter organ z njimi ne razpolaga, zato jih prosilcu ne more posredovati. K četrti točki izreka je organ opravil poizvedbo, pregledal dokumentarno gradivo ter ugotovil, da se informacije, ki jih zahteva prosilec glede snemanja sej pri organu, ne nahajajo v materializirani obliki ter organ z njimi ne razpolaga, zato prosilcu ne more omogočiti dostopa. K peti točki izreka je organ presojal dostop do dokumentov od št. 094-1/2024-3340-75 do št. 094- 1/2024-3340-85 in ugotovil, da izpolnjujejo pogoje za obstoj informacije javnega značaja po 4. členu ZDIJZ, vendar vsebujejo varovane osebne podatke, saj se nanašajo na člane strokovne komisije Prešernovega sklada. V dokumentih se nahajajo številni osebni podatki članov strokovne komisije Prešernovega sklada, kot so: naslov stalnega prebivališča, naslov za vročanje, št. mobilnega telefona, elektronski naslov, davčna številka, številka bančnega računa in banka, status člana in podatek o tem, kje je zaposlen. Gre za osebne podatke, ki se nanašajo na fizične osebe/posameznike, podatki niso povezani s porabo javnih sredstev in ne gre za podatke, neposredno povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnim razmerjem javnega uslužbenca. Ker organu ni znana pravna podlaga, ki bi določala, da je razkritje navedenih osebnih podatkov v konkretnem primeru dopustno, je prosilcu omogočil delni dostop.

(5) Zoper zgoraj navedeno odločbo je prosilec vložil pritožbo z dne 20. 8. 2025, v kateri je navedel, da je organ zadolžen za Prešernov sklad in delovanje Upravnega odbora Prešernovega sklada (UOPS), in kot tak hrani vso dokumentacijo, ki omogoča vpogled v delo UOPS in njegovih strokovnih komisij. Zato ne razume, zakaj se izmika temu, da bi mu omogočil oseben vpogled v arhivsko gradivo. Kot se zaveda, kakšen pomen ima neposreden stik z gradivom. Meni, da ni nobenega zadržka, da mu tega ne omogoči. Zato ponovno zahteva, da se mu omogoči oseben vpogled v gradivo. Prosilec je dodal, da mu je organ res posredoval seznam arhiviranih dokumentov UOPS in strokovnih komisij, vendar s komunikacijo organa ni zadovoljen. Glede prejetih dokumentov je prosilec navedel, da so zapisniki strokovnih komisij napisani tako, da ne omogočajo vpogleda v delo komisij, saj ne vsebujejo strokovnih razlag in utemeljitev članic in članov. Meni, da bi moral organ opozoriti UOPS in strokovne komisije na pomanjkljiv način dela in vodenja zapisnikov. Prav tako ne razume, da organ ni imenoval komisije za pregled prispelih predlogov za članice in člane UOPS, zato je v nadaljevanju podal svoj komentar na način dela, ter v tej zvezi navedel, da šele primerjava vseh prispelih vlog pokaže pravilnost predloga, ki ga oblikuje MzK, in nato potrdita Vlada RS in Državni zbor RS. Prav to je bil razlog, da je prosil za pravilnik o delu UOPS in strokovnih komisij. Presenečen je, da pravilnik ne obstaja, saj gre za najprestižnejša odličja za ustvarjalnost na kulturnem področju. Zaradi tega ugovarja na izdano odločbo in ponovno zahteva, da se mu omogoči oseben vpogled v arhivsko gradivo.

(6) Organ je, z dopisom št. 090-29/2025/37 z dne 20. 8. 2025, odstopil pritožbo prosilca s prilogami v odločanje IP. Pri tem je ugotovil, da je pritožba dovoljena, pravočasna in vložena s strani upravičene osebe.

Pritožba ni utemeljena.

(7) IP je kot organ druge stopnje v skladu z 247. členom ZUP dolžan preizkusiti odločbo organa v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka, in ali ni prekršen materialni zakon.

(8) V obravnavanem primeru je organ v prvi točki izreka prosilcu zavrnil neposredni vpogled oziroma dostop do arhivskega gradiva glede dela strokovnih komisij in UOPS, med tem, ko je ključna pritožbena navedba prosilca, da naj mu organ omogoči oseben vpogled v arhivsko gradivo. Bistvo spora v tem pritožbenem postopku je zato vprašanje, ali je organ utemeljeno zavrnil neposredni vpogled v zahtevano dokumentacijo.

(9) Drugi odstavek 5. člena ZDIJZ določa, da ima vsak prosilec na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled, ali da pridobi njen prepis, fotokopijo, ali njen elektronski zapis. Po drugem odstavku 17. člena ZDIJZ mora prosilec v zahtevi za dostop do informacij javnega značaja med drugim opredeliti tudi, na kakšen način se želi seznaniti z vsebino zahtevane informacije (vpogled, prepis, fotokopija, elektronski zapis). Iz navedenih določb izhaja, da prosilec lahko kot enega izmed načinov seznanitve z zahtevano informacijo nedvomno izbere tudi vpogled, vendar pa je treba pri tem upoštevati tudi tretjo točko 19. člena Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja, ki kot izvedbeni akt v postopku po ZDIJZ predpisuje, na kakšen način se sam vpogled izvede. Določeno je, da se v primeru delnega dostopa omogoči vpogled v kopijo dokumenta, ki jo organ pripravi skladno s prvim odstavkom tega člena (1. na kopiji fizično odstraniti, prečrtati, trajno prekriti ali drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v fizični obliki,   2. v kopiji zbrisati, kodirati, blokirati, omejiti oziroma drugače napraviti nedostopne, če gre za dokument v elektronski obliki.). V obravnavanem primeru ni dvoma, da zahtevana dokumentacija vsebuje tudi varovane osebne podatke, do katerih prosilec ni upravičen, zato je dolžnost organa, da zagotovi dostop na način, ki ne bo posegel v varovane osebne podatke. Posledično je organ utemeljeno zavrnil dostop do neposrednega vpogleda v originalno dokumentacijo. Glede zatrjevanja prosilca, da mu je kot  dobro poznan neposredni stik z gradivom, pa IP poudarja enako, kot je to opozoril tudi organ v izpodbijani odločbi, da je treba ločiti dostop do gradiva po ZVDAGA, ki je bistveno širši od dostopa v postopku po ZDIJZ. V konkretnem primeru je organ izrecno navedel, da zahtevana dokumentacija nima statusa arhivskega gradiva, zato se pri njenem dostopu uporabljajo določbe ZDIJZ, na podlagi katerih se vselej presoja obstoj morebitnih izjem, kar je organ tudi pravilno izvedel.

(10) Glede pritožbene navedbe, da je zahteval dostop do »celotnega gradiva« IP ugotavlja kot navedeno zgoraj v točki 3 te odločbe, da je organ pred izdajo izpodbijane odločbe prosilcu že posredoval določeno dokumentacijo, vendar prosilec s prejetimi dokumenti ni bil zadovoljen, zato mu je organ posredoval popis spisa in ga pozval, da pove, kaj želi in se je prosilec odločil za dokumente od št. …75 do …85, (pred tem od št. ..86 do …96), o čemer je organ odločil in mu omogočil delni dostop. Prosilec odločitvi v peti točki izreka izpodbijane odločbe ni posebej nasprotoval z vidika, da ni prejel vseh dokumentov ali da se ne strinja z delnim dostopom, zato po oceni IP ta del odločitve za prosilca ni sporen in ga IP ni posebej preizkušal. Glede ostalih dokumentov iz spisa, ki jih prosilec ni izrecno zahteval, pa ni mogoče šteti, da so bili predmet zahteve. To pa seveda ne pomeni, da ne morejo biti ti dokumenti predmet nove zahteve po ZDIJZ.

(11) Glede pritožbenih navedb, da prosilec ne razume, zakaj nimajo pravilnika in da zapisnik nima strokovnih razlag, ipd., IP poudarja, da se nima pristojnosti spuščati v presojo samega načina dela organa. Pritožbeni postopek pred IP ni in ne more biti namenjen prisili ustvarjanja ali pridobivanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije pri organu morale obstajati. IP torej v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa, torej v obravnavanem primeru v vprašanje, na kakšen način organ vodi Prešernov sklad ter katere dokumente bi moral imeti in kakšna bi morala biti njihova vsebina. Slednje presega pristojnosti IP, katerega naloga je, kot rečeno, zgolj ugotoviti, ali organ z zahtevano informacijo razpolaga, saj šele obstoj kriterija materializirane oblike predstavlja podlago za nadaljnji preizkus, ali gre za prosto dostopne informacije javnega značaja.

(12) Upoštevaje vse navedeno je IP zaključil, da je odločitev organa pravilna in zakonita, pritožba prosilca pa neutemeljena in jo je treba zavrniti, na podlagi prvega odstavka 248. člena ZDIJZ.

(13) V tem postopku posebni stroški niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo in sklep v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Alenka Žaucer, univ. dipl. prav.

samostojna svetovalka pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav.

namestnica pooblaščenke