prosilec - Ministrstvo za javno upravo

Številka: 090-28/2026/11

Datum: 3. 4. 2026

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) po namestnici informacijske pooblaščenke Kristini Kotnik Šumah, po pooblastilu št. 100-17/2006/229 z dne 6. 11. 2024, izdaja na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 - ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena in prvega odstavka 252. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZUP), o pritožbi ……… (v nadaljevanju prosilec), z dne 13. 1. 2026, zoper odgovor Ministrstva za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-125/2025/7 z dne 12. 1. 2026, v zadevi dostopa do informacije javnega značaja, naslednjo

ODLOČBO:

1.     Pritožbi prosilca z dne 13. 1. 2026 zoper odgovor Ministrstva za javno upravo, št. 090-125/2025/7 z dne 12. 1. 2026, se delno ugodi ter se odloči: Organ je dolžan prosilcu v roku enaintrideset (31) dni od vročitve te odločbe v elektronski obliki posredovati še:

·         dokument št. 021-95/2023/3 z dne 2. 10. 2023, pri čemer je dolžan v prvi vrstici prvega odstavka ter peti vrstici drugega odstavka prekriti ime in priimek posameznika ter

·         dokument št. 1002-34/2023/2 z dne 19. 10. 2023, s prilogo (dokument št. 1002-27/2023-2 z dne 9. 8. 2023), pri čemer je dolžan v dokumentu v prvi vrstici prvega odstavka prekriti ime in priimek posameznika, v četrti vrstici prvega odstavka njegov priimek ter v tretjem odstavku njegovo ime in priimek. V prilogi dokumenta je dolžan prekriti ime in priimek posameznika (naslovnika) v glavi dokumenta, njegovo ime in priimek v nagovoru ter njegovo ime in priimek in elektronski naslov pod odredbo vročiti.

2.     V preostalem delu (glede posredovanja varovanih osebnih podatkov) se pritožba prosilca zavrne.

3.     Posebni stroški v postopku reševanja te pritožbe niso nastali

Obrazložitev:

(1) Prosilec je dne 10. 12. 2025 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacije javnega značaja, s katero je zaprosil za posredovanje gradiv iz 24. člena Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 89/07 – odl. US, 126/07 – ZUP-E, 48/09, 8/10 – ZUP-G, 8/12 – ZVRS-F, 21/12, 47/13, 12/14, 90/14, 51/16, 36/21, 82/21, 189/21, 153/22, 18/23 in 83/25 – ZOUL; v nadaljevanju ZDU-1), za obdobje od dne 1. 1. 2022 do dne 1. 12. 2025. Z zahtevano dokumentacijo se je želel seznaniti v elektronskem zapisu, s posredovanjem na njegov elektronski naslov.

(2) Zahtevi prosilca je organ ugodil in mu na podlagi dopisa, št. 090-125/2025/7 z dne 12. 1. 2026 (v nadaljevanju izpodbijani odgovor), posredoval:

- določene dokumente v elektronski obliki in

- napotila glede zahtevanih dokumentov, ki so prosto dostopni na svetovnem spletu.

(3) Dne 13. 1. 2026 je prosilec na organ naslovil elektronsko sporočilo, v katerem se zahvaljuje za poslana gradiva, pri čemer dodaja, da kljub jasni navedbi 24. člena ZDU-1, da »Ministrstvo nadzoruje delo organa v sestavi«, organ ni predložil niti ga ni napotil na noben dokument oz. informacije javnega značaja, ki bi izkazovale vsebine s področja takega nadzora Ministrstva za javno upravo. Zaprosil je za dopolnitev odgovora z dokumenti, ki izkazujejo nadzor Ministrstva za javno upravo nad Inšpektoratom za javni sektor. Če nadzora ni bilo v zadnjih 4 letih (2022-2025) pa je organ pozval k predložitvi informacij javnega značaja, ki izkazujejo primere nadzorov v obdobju od 2015 do 2022.

(4) Organ je po preizkusu procesnih predpostavk in odločitvi, da izpodbijanega odgovora ne bo spremenil, na podlagi 245. člena ZUP, pritožbo prosilca odstopil v reševanje IP. Ob odstopu je pojasnil, da pritožbo odstopa le v delu, ki se nanaša na dokumente, ki jih je prosilec zahteval dne 10. 12. 2025, pri čemer bo pritožbo z dne 13. 1. 2026 obravnaval kot razširitev zahteve in tako kot novo zahtevo za dostop do informacij javnega značaja.

(5) Dne 23. 1. 2026 je prosilec na IP naslovil elektronsko sporočilo, v katerem navaja, da ne gre za  nobeno dopolnitev, še vedno gre za iste informacije javnega značaja s področja nadzora dela organa v sestavi za isto obdobje, za katero je organ pripravil površen/pomanjkljiv odgovor. Nadalje navaja, da organ sistemsko obravnava zahteve po ZDIJZ preozko, kar pomeni, da ne ugotavlja popolnega dejanskega stanja, ne spoštuje dolžnosti aktivne pomoči prosilcem, ravna v nasprotju z jasno in ponovljeno prakso IP ter s tem materialno omejuje ustavno zagotovljeno pravico dostopa. Hkrati predlaga, da IP pri konkretnem organu preide iz opozoril na prekrškovno ukrepanje.

(6) IP je pri obravnavi pritožbe ugotovil, da ne razpolaga z vsemi potrebnimi informacijami, zato je organ pozval k posredovanju dokumentacije in pojasnil. Odgovore organa je IP prejel dne 6. 3. 2026, dne 17. 3. 2026 ter dne 1. 4. 2026.

Pritožba je delno utemeljena.

(7) IP kot organ druge stopnje je, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo prosilec izpodbija. Odločbo tako preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon. Prosilec v pritožbi izrecno navaja, da kljub jasni navedbi 24. člena ZDU-1, da »Ministrstvo nadzoruje delo organa v sestavi«, organ ni predložil, niti ga ni napotil na noben dokument oz. informacije javnega značaja, ki bi izkazovale vsebine s področja takega nadzora Ministrstva za javno upravo. Upoštevaje navedeno IP ugotavlja, da so predmet presoje zgolj dokumenti, ki vsebujejo informacije o nadzoru ministrstva nad delom organa v sestavi (prvi odstavek 24. člena ZDU-1).

(8) IP poudarja, da sta tako prvostopenjski organ, kot tudi IP vezana na zahtevo prosilca in ne smeta odločati preko meje postavljenega zahtevka - takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS npr. v sodbi, št. I U 817/2015-7 z dne 3. 9. 2015, sodbi št. I U 932/2015-10 z dne 10. 12. 2015 ter sodbi št. II U 431/2022-27 z dne 12. 4. 2024. Navedeno pomeni, da se je treba držati zahteve prosilca in presojati le, ali organ razpolaga z dokumenti, ki jih je opredelil v zahtevi z dne 10. 12. 2025. Slednji je namreč v pritožbi zaprosil za dopolnitev odgovora z dokumenti, ki izkazujejo nadzor Ministrstva za javno upravo nad Inšpektoratom za javni sektor. Če nadzora ni bilo v zadnjih 4 letih (2022-2025), pa je organ pozval k predložitvi informacij javnega značaja, ki izkazujejo primere nadzorov v obdobju od 2015 do 2022. IP ugotavlja, da dokumenti, ki se nanašajo na obdobje od 2015 do 2022, niso bili predmet zahteve prosilca z dne 10. 12. 2025, kar pomeni, da gre za razširitev prvotne zahteve oz. za novo zahtevo po ZDIJZ, o kateri organ na prvi stopnji ni odločal z izpodbijano odločbo in tako ne more biti predmet tega pritožbenega postopka. V zvezi z navedenim IP dodaja, da je organ v odstopu pritožbe, št. 090-125/2025-9 z dne 23. 1. 2026, pojasnil, da bo pritožbo prosilca v tem delu obravnaval kot novo zahtevo. O slednjem je bil obveščen tudi prosilec, saj mu je bil citirani dokument posredovan v vednost. Iz vsega navedenega ni zaznati nobenih kršitev, ki bi nakazovale na prekršek organa v tem delu, temveč je organ glede razširjene zahteve postopal skladno z določili ZUP.

(9) Ker je prosilec v pritožbi navajal, da organ ni predložil niti ga ni napotil na noben dokument oz. informacije javnega značaja, ki bi izkazovale vsebine s področja nadzora Ministrstva za javno upravo nad delom organa v sestavi, v časovnem obdobju od dne 1. 1. 2022 do dne 1. 12. 2025, je IP v nadaljevanju presojal, ali organ razpolaga z dokumentacijo, iz katere bi izhajale zahtevane informacije.

(10) Informacija javnega značaja je po določbi prvega odstavka 4. člena ZDIJZ informacija, ki izvira iz delovnega področja organa, nahaja pa se v obliki dokumenta, zadeve, dosjeja, registra, evidence ali dokumentarnega gradiva (v nadaljevanju dokument), ki ga je organ izdelal sam, v sodelovanju z drugim organom ali pridobil od drugih oseb. Iz navedene definicije so razvidni trije osnovni pogoji, ki morajo biti kumulativno izpolnjeni, da lahko govorimo o obstoju informacije javnega značaja, in sicer:

1. informacija mora izvirati iz delovnega področja organa;

2. organ mora z njo razpolagati;

3. nahajati se mora v materializirani obliki.

(11) Iz določbe prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 1. člena ZDIJZ tako izhaja, da informacijo javnega značaja lahko predstavlja le dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oziroma pridobil in ga še ni posredoval naprej oziroma uničil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Zavezanci po ZDIJZ so torej dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali ga (ponovno) pridobiti, če z njim v času zahteve ne razpolagajo (več). Takšno stališče je zavzelo tudi Upravno sodišče RS v sodbi opr. št. III U 139/2021-19 z dne 13. 1. 2022, ko je zapisalo, da lahko organ kot informacijo javnega značaja prosilcu posreduje zgolj dokument v materializirani obliki, kot se hrani pri organu. Prav tako zavezanci niso dolžni zbirati informacij, opravljati raziskav ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, torej niso dolžni izdelati, predelati ali spremeniti (dograditi) informacij, s katerimi razpolagajo, da bi zadostili zahtevi prosilca. Na podlagi določb ZDIJZ zavezanci tudi niso dolžni pripravljati pojasnil ali podajati odgovorov na vprašanja, kar izhaja tudi iz sodb Upravnega sodišča RS št. 1351/2010-12 z dne 25. 5. 2011, št. III U 41/2012 z dne 10. 5. 2013, št. III U 339/2012 z dne 7. 11. 2013, št. I U 1130/2012 z dne 30. 5. 2014.

(12) Kot že zgoraj navedeno, je v zvezi z reševanjem predmetne pritožbe IP organ pozval, da mu posreduje dokumente, ki ustrezajo zahtevi prosilca ter posamezna pojasnila, ki se tičejo te zadeve.

(13) V odgovoru z dne 17. 3. 2026 je organ pojasnil, da na podlagi veljavnega Klasifikacijskega načrta nima določene enoznačne klasifikacijske oznake, pod katero bi evidentirali samo zadeve, povezane z izvajanjem nadzora na podlagi 24. člena ZDU-1. Pojasnil je, da se je tovrstna aktivnost v nadzorovanem obdobju knjižila pod klasifikacijski znak 021, ki vključuje poročila o upravnih postopkih. Nadalje je navedel, da je v evidenci dokumentarnega gradiva Krpan ponovno opravil iskanje dokumentacije, ki se nanaša na izvajanje 24. člena ZDU-1, pri čemer je sistem našel dokument Ministrstva za javno upravo št. 021-95/2023/3 z dne 2. 10. 2023. Slednjega je predložil IP, prav tako pa je predložil tudi odgovor Inšpektorata za javni sektor na navedeni dopis ministrstva (dokument št. 1002-34/2023/2 z dne 19. 10. 2023, s prilogo (dokument št. 1002-27/2023-2 z dne 9. 8. 2023)), oboje v anonimizirani obliki. Prav tako je organ pojasnil, da je v določenih primerih predstojnik organa v sestavi (ali kateri od inšpektorjev) ministrstvo po lastni presoji seznanil s pomembnejšimi ugotovitvami s področja dela organa v sestavi in predložil dokument Inšpektorata za javni sektor št. 021-4/2024-1 z dne 13. 3. 2024 (Nadzor nad spoštovanjem pravil upravnega postopka (in upravnega poslovanja) na področju izdaje gradbenih dovoljenj na upravnih enotah - seznanitev z ugotovitvami in predlogi)). IP ugotavlja, da navedeni dokument ni predmet presoje IP, saj prosilec v pritožbi izrecno zahteva posredovanje dokumentov, ki se nanašajo na nadzor organa nad delom organa v sestavi, pri čemer dokument Inšpektorata za javni sektor št. 021-4/2024-1 z dne 13. 3. 2024 ne predstavlja takšnega dokumenta, saj po njegovem pojasnilu izhaja, da gre za dokument v zvezi s poročanjem organu. Dne 1. 4. 2026 je organ IP dostavil presojane dokumente, brez prekritih podatkov.

(14) IP je vpogledal v posredovano dokumentacijo (dokument št. 021-4/2024-1 z dne 13. 3. 2024 in dokument št. 1002-34/2023/2 z dne 19. 10. 2023, s prilogo) ter pri tem ugotovil, da slednja vsebuje osebne podatke posameznika (ime in priimek, elektronski naslov posameznika). Skladno z določilom člena 4, pododstavka (1), Splošne uredba o varstvu podatkov, namreč osebni podatek pomeni katero koli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom, pri čemer je določljiv posameznik tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. IP ugotavlja, da obravnavani osebni podatki posameznika predstavljajo varovane osebne podatke, saj IP ni našel ustrezne pravne podlage za njihovo obdelavo tj. razkritje javnosti. Iz navedenega razloga se, ob uporabi instituta delnega dostopa iz 7. člena ZDIJZ, osebni podatki posameznika ob posredovanju dokumentacije prekrijejo, kot to izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

(15) Na podlagi vsega navedenega je IP odločil, kot izhaja iz 1. in 2. točke izreka te odločbe.

(16) Posebni stroški v tem postopku niso nastali (3. točka izreka te odločbe).

(17) Ta odločba je skladno s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Uradni list RS, št. 106/10 – UPB, 14/15 – ZUUJFO, 84/15 – ZZelP-J, 32/16, 30/18 – ZKZaš in 189/20 – ZFRO) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, pač pa se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve odločbe na Upravno sodišče RS, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti, po elektronski poti ali neposredno pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva po vročitvi te odločbe, do izteka roka za vložitev tožbe (281.a člen ZUP). Odpoved pravici do sodnega varstva stranka poda pri organu s pisno izjavo ali ustno izjavo na zapisnik. Stranka se lahko odpove pravici do sodnega varstva tudi glede posamezne točke izreka oziroma vsebinsko ločljivih delov izreka. Odpovedi pravici do sodnega varstva ni mogoče preklicati.

Postopek vodila:

Mevlida Deljanin, univ. dipl. prav.

svetovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

mag. Kristina Kotnik Šumah, univ. dipl. prav

namestnica pooblaščenke