prosilec - Ministrstvo za javno upravo

POVZETEK:

Prosilec je od organa zahteval dokumente, vezane na izjavo ministrstva za spletnem omrežju. Organ je zahtevo zavrnil zaradi izjeme varstva osebnih podatkov, saj se je prosilec v zahtevi skliceval na konkretnega posameznika. IP je ugotovil, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga, posledično tudi ni podana izjema varstva osebnih podatkov. Glede na navedeno je IP ugotovil, da je bila odločitev organa pravilna, vendar obrazložena z napačnimi razlogi, zato je v svoji odločbi IP navedel pravilne razloge in pritožbo prosilca zavrnil kot neutemeljeno.

ODLOČBA:

Številka: 090-381/2021/2

Datum: 20. 12. 2021

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik (v nadaljevanju IP) izdaja na podlagi tretjega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDIJZ), 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, številka 113/2005 in 51/2007 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in tretjega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: ZUP), o pritožbi … (v nadaljevanju prosilec) z dne 9. 12. 2021, zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (v nadaljevanju organ), št. 090-155/2021/4 z dne 2. 12. 2021, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja naslednjo

O D L O Č B O:

1. Pritožba prosilca z dne 9. 12. 2021 zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, št. 090-155/2021/4 z dne 2. 12. 2021 se zavrne.

2. V tem postopku posebni stroški niso nastali.

O b r a z l o ž i t e v :

Prosilec je dne 18. 11. 2021 na organ naslovil zahtevo za dostop do informacij javnega značaja, in sicer je na podlagi "konstruktivne debate" ministra za javno upravo na LinkedIn-u na temo "napredka" na …, v katerem je minister navedel …, zahteval vso dokumentacijo, ki se nanaša na to temo, kot so npr. zapisniki sestankov, …, sezname oseb, ki so ministra obiskale in je bila tema pogovorov … in po naravi podobne dokumente. Dokumente je zahteval v elektronski oz. pisni obliki.

Organ je dne 2. 12. 2021 izdal odločbo št. 090-155/2021/4 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba), s katero je zahtevo prosilca zavrnil. V obrazložitvi je organ navedel, da se v konkretnem primeru ni opredelil do kriterija materialne oblike niti do kriterija, ali z informacijo razpolaga, saj bi že s samim razkritjem podatka o tem, ali dokumenti obstajajo, prišlo do kršitve varstva osebnih podatkov. Podatek, ali se v zvezi z določenim posameznikom vodi kakšen postopek, je podatek, ki se nanaša na posameznika, ta je pa s sklicevanje na njegovo ime in priimek, v konkretnem primeru nedvomno določen. Organ ugotavlja, da za razkritje osebnih podatkov v konkretnem primeru nima zakonske podlage.

Prosilcu je bila izpodbijana odločba vročena dne 8. 12. 2021. Prosilec je zoper izpodbijano odločbo dne 9. 12. 2021 vložil pritožbo, v kateri je navedel da je pred kratkim ministra pod njegovo objavo na omrežju LinkedIn …, vezano na »napredovanje« Slovenije na … Minister …. Med drugim je omenil, da ga »…«, kar je …. Prosilec … je preko instituta dostopa do informacije javnega značaja zahteval predmetne dokumente. Meni, da je zavrnilna odločba sporna zaradi trhle obrazložitve, saj organ v obrazložitvi posredno potrdi, da obstajajo neki dokumenti, ki se štejejo za informacije javnega značaja, nato pa se poskuša sklicevati na varstvo osebnih podatkov. Organ se sklicuje na varstvo osebnih podatkov, pri čemer omenja interes javnosti, čeprav bi bilo po razumevanju prosilca interes javnosti gotovo v tem, da javnost izve, kakšnega ministra ima, ali ta posluje brez zapisnikov,  ... Prav tako se tudi z navedbo, da delni dostop ni mogoč, ker bi prosilec kljub izločitvi izjem poznal vsebino zahteve, prosilec ne strinja, saj ni jasnoviden. V zaključku še dodaja, da je prava neuk državljan, zato se ne more sklicevati na konkretne člene, čeprav bi lahko verjetno trdili, da taka odločba zagotovo ni skladna z Ustavo, ni zakonita in krši določbe o upravnem postopku.

Organ je pritožbo prosilca, skladno z 245. členom ZUP, kot dovoljeno, pravočasno in vloženo s strani upravičene osebe, odstopil v reševanje IP z dopisom št. 090-155/2021/6 z dne 16. 12. 2021.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je organ zavezanec po ZDIJZ. Predmet pritožbenega postopka je vprašanje, ali je organ ravnal pravilno, s tem ko je zavrnil zahtevo prosilca s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov, pri čemer se do obstoja dokumentacije sploh ni opredelil, saj bi že razkritje tega podatka predstavljalo kršitev varstva osebnih podatkov, ..

Po 3. točki prvega odstavka 6. člena ZDIJZ organ prosilcu zavrne dostop do zahtevane informacije, če se zahteva nanaša na osebni podatek, katerega razkritje bi pomenilo kršitev varstva osebnih podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov.

Glede izjeme varstva osebnih podatkov IP pojasnjuje, da se je 25. 5. 2018 začela uporabljati Splošna uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju Splošna uredba o varstvu podatkov). Splošna uredba o varstvu podatkov je torej pravni akt, ki ureja varstvo osebnih podatkov in v določenih delih zamenjuje Zakon o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nadaljevanju ZVOP-1), kar pomeni, da se v določenih delih ZVOP-1 ne uporablja več.

Po določilu člena 4, pododstavka (1), pomeni osebni podatek katerokoli informacijo v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom (v nadaljnjem besedilu: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki); določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. Splošna uredba o varstvu podatkov v členu 86 nadalje določa, da lahko javni organi oz. javno ali zasebno telo v skladu s pravom Unije ali pravom države članice, ki velja za javni organ ali telo, razkrije osebne podatke iz uradnih dokumentov, s katerimi razpolaga zaradi opravljanja nalog v javnem interesu, da se uskladi dostop javnosti do uradnih dokumentov s pravico do varstva osebnih podatkov v skladu s to uredbo. Razkritje osebnega podatka predstavlja vrsto obdelave osebnih podatkov po členu 4, pododstavku (2) Splošne uredbe o varstvu podatkov, zato je za presojo dopustnosti razkritja potrebno upoštevati splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov, opredeljene v členu 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Iz navedenega člena kot splošno pravilo izhaja, da je obdelava osebnih podatkov (torej tudi razkritje podatkov javnosti) zakonita (dopustna) med drugim tudi, če je obdelava potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca (točka c), ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu (točka e).

V skladu z definicijo obdelave osebnih podatkov razkritje in dajanje osebnih podatkov na razpolago izrecno pomeni obdelavo osebnih podatkov, ZDIJZ sam po sebi pa ne daje organom pravne podlage, da razkrivajo oz. dajejo na razpolago osebne podatke posameznikov, s katerimi razpolagajo zaradi izvrševanja svojih zakonitih pristojnosti (glej na primer odločbo IP št. 090-118/2011/4, z dne 22. 7. 2011, in smiselno sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1588-2012-20 z dne 19. 2. 2014). Razkritje osebnih podatkov v postopku dostopa do informacij javnega značaja je dopustno v primeru, ko gre za osebne podatke, ki hkrati pomenijo, na primer tudi podatke o porabi javnih sredstev (2. alineja 3. odstavka 6. člena ZDIJZ); ko organ odloči, da je treba podatke razkriti zaradi prevladujočega interesa javnosti (2. odstavek 6. člena ZDIJZ); pod določenimi pogoji pa je varovane osebne podatke v skladu s 7. členom ZDIJZ mogoče izločiti iz dokumentov in prosilca seznaniti s preostalimi deli dokumentov (t. i. institut delnega dostopa).

IP ugotavlja, da v konkretnem primeru ne gre za tak primer, na podlagi katerega bi bilo treba zahtevo prosilca a priori zavrniti zgolj zato, ker je prosilec zahteval dokumente o konkretnem posamezniku. Resda sodna praksa ugotavlja, da ko prosilec v zahtevi navede konkretnega posameznika, na katerega posameznika se njegova zahteva nanaša, tudi s prekritjem osebnih podatkov tega posameznika, ne bi mogli zagotoviti anonimnosti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo, zato je treba takšno zahtevo že v osnovi zavrniti (glej npr. sodbo Upravnega sodišča, opr. št. I U 1391/2013-27 z dne 11. 12. 2013, sodbo Upravnega sodišča, opr. št. I U 1588/2012-20 z dne 19. 2. 2014 ali sodbo Upravnega sodišča, opr. št. I U 684/2014-24 z dne 27. 8. 2014, v katerih je sodišče zavzelo stališče, da anonimizacija ni mogoča v primeru, ko prosilec v zahtevi navede ime in priimek posameznika in zanj zahteva določene (osebne) podatke). Za zavrnitev zahteve v takšnih primerih zadošča, da organ ugotovi, da je prosilec zahteval osebne podatke in da za njihovo posredovanje ni zakonske podlage (v smislu točke c) iz člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov).

Navedeno pomeni, da če bi posameznik npr. od bolnišnice zahteval zdravniški izvid za konkretnega posameznika, mu bolnišnica takšnega dokumenta ne bi mogla posredovati, saj tudi če bi na izvidu prekrila ime in priimek posameznika, bi prosilec vedel, na koga se izvid nanaša in bi bili s tem razkriti osebni podatki posameznika, navedenega v zahtevi prosilca. Že s potrditvijo, da takšen dokument obstaja (npr. da obstaja izvid določenega oddelka bolnišnice), bi bili razkriti osebni podatki posameznika (da je posameznik bil na pregledu na določene oddelku in da je v zvezi s tem prejel izvid, tudi če bi bili podatki na izvidu v celoti prekriti). Zaradi takšnih primerov se je razvila praksa, ko je mogoče zahtevo prosilca zavrniti, ne da bi se organ sploh opredelil do dokumenta, saj bi sama potrditev obstoja dokumenta, predstavljala razkritje osebnih podatkov posameznika, na katerega bi se zahteva nanašala.

Vendar takšne razlage praviloma ni mogoče zavzeti v primerih, kadar zahtevani dokument ne obstaja. S potrditvijo, da dokument ne obstaja, praviloma niso razkriti osebni podatki posameznika, zaradi česar ni potrebe po njihovem varstvu. Organ je torej dolžan pred zavrnitvijo zahteve zaradi varstva osebnih podatkov prosilca oceniti, ali in katere osebne podatke bi razkril, v primeru, če bi potrdil, da dokument, ki ga zahteva prosilec ne obstaja. Zelo redki bi bili namreč tisti primeri, ko bi neobstoj dokumenta razkril osebne podatke posameznika, na katerega se zahteva sklicuje.

Slednje je v konkretnem primeru tehtal tudi IP. Potrditev, da organ z določenim dokumentom, ki ga prosilec zahteva, ne razpolaga (…), se po mnenju IP ne razkriva nobenih osebnih podatkov prosilca. Ob upoštevanju tega, organ zahteve prosilca ne more zavrniti s sklicevanjem na varstvo osebnih podatkov, če zavrnitev zahteve zaradi neobstoja dokumentov, ne bi predstavljala kršitve varstva osebnih podatkov.

IP dalje ugotavlja, da iz posredovane dokumentacije izhaja, da organ z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Slednje je razvidno iz elektronske korespondence organa, ki jo je ta odstopil hkrati s pritožbo prosilca, v kateri je kabinet ministra po pregledu ugotovil, da z dokumentacijo, ki jo zahteva prosilec, ne razpolaga.

Tretji odstavek 248. člena ZUP določa, da če organ druge stopnje spozna, da je izrek v odločbi prve stopnje zakonit, vendar obrazložen z napačnimi razlogi, navede v svoji odločbi pravilne razloge, pritožbo pa zavrne. Glede na navedeno je IP ugotovil, da je organ napačno ugotovil, da je treba zahtevo prosilca zavrniti zaradi varstva osebnih podatkov, zato je v svoji odločbi navedel pravilne razloge (organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga), pritožbo prosilca pa zavrnil, kot neutemeljeno.

Organi, ki so zavezani po ZDIJZ, so dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta, odgovarjati na vprašanja, pojasnjevati navedb, zbirati informacij, opravljati raziskav, pridobiti dokumentov od drugih organov ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca, zato v skladu z načelom zakonitosti, IP organu ne more naložiti, naj prosilcu posreduje dokumentacijo, s katero ne razpolaga. Glede na to, da organ z zahtevano dokumentacijo ne razpolaga, IP ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati.

IP je na podlagi vsega navedenega ugotovil, da je bil izrek v odločbi prve stopnje zakonit (zahteva se zavrne), vendar obrazložen z napačnimi razlogi, zato je IP v svoji odločbi navedel pravilne razloge, pritožbo pa na podlagi tretjega odstavka 248. člena ZUP, zavrnil.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali, o čemer je odločeno v 2. točki izreka te odločbe.

Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah (Ur. l. RS, št. 106/10, s spremembami in dopolnitvami) oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

mag. Vanja Zrimšek, univ. dipl. prav.,

svetovalka Informacijskega pooblaščenca

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

Informacijska pooblaščenka