prosilec - Ministrstvo za javno upravo

POVZETEK:

IP je sledil odločitvi organa v izpodbijani odločbi, da z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.
 

ODLOČBA:

Številka: 090-166/2024/6

Datum: 17. 5. 2024

Informacijski pooblaščenec po informacijski pooblaščenki Mojci Prelesnik, v nad. IP, na podlagi 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A; v nad. ZInfP), tretjega in četrtega odstavka 27. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Ur. l. RS, št. 51/06 – UPB, s spr. in dop; v nad. ZDIJZ) ter prvega odstavka 248. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 24/06 – UPB, s spr. in dop.; v nad. ZUP), o pritožbi …. (v nad. prosilec), z dne 29. 4. 2023, zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, Tržaška cesta 21, 1000 Ljubljana (v nad. organ), št. 090-54/2024/3 z dne 29. 4. 2024, v zadevi dostopa do informacij javnega značaja, izdaja naslednjo

O D L O Č B O

1.     Pritožba prosilca z dne 29. 4. 2024 zoper odločbo Ministrstva za javno upravo, št. 090-54/2024/3 z dne 29. 4. 2024, se zavrne.

2.     V postopku reševanja te pritožbe niso nastali posebni stroški.

OBRAZLOŽITEV:

Prosilec je dne 4. 4. 2024 na organ naslovil zahtevo za posredovanje dokumentov, ki so nastali na podlagi Poslovnega poročila TIRS za leto 2023.

Organ je zahtevo prosilca z odločbo, št. 090-54/2024/3 z dne 29. 4. 2024, zavrnil, ker z zahtevnim dokumentom ne razpolaga.

Zoper odločbo organa je prosilec dne 29. 4. 2024 vložil pritožbo, v kateri oporeka odločitvi organa. Prosilec navaja, da je bila zahteva posredovana na elektronski naslov gp.mju@gov.si, ki je tudi naslov Inšpekcijskega sveta, kateremu je bilo sporočilo tudi namenjeno. Prosilec ocenjuje, da je morala biti vloga sprejeta in evidentirana ter predana v obravnavanje pristojni osebi oz. organu. Pristojnost Inšpekcijskega sveta je tudi "obravnava poročila o delu inšpekcijskih organov in notranjih organizacijskih oblik Inšpekcijskega sveta ".

IP je dne 6. 5. 2024, po elektronski pošti, prejel dopis organa, št. 090-54/2024/6 z dne 6. 5. 2004, s katerim mu je ta odstopil pritožbo prosilca v pristojno reševanje.

Na podlagi poziva IP, št. 090-166/2024/2 z dne 7. 5. 2024, je organ IP dne 14. 5. 2024, po elektronski pošti, posredoval dopis št. 090-54/2024/9 z dne 14. 5. 2024, v katerem je pojasnil, da je Inšpekcijski svet  medresorsko delovno telo (posvetovalne narave), ki ga vodi minister za javno upravo. Njegove naloge so določene v 11. členu ZIN in Poslovniku Inšpekcijskega sveta. Inšpekcijski svet sicer lahko prejme prijavo kršitve, ampak je vsebinsko ne obravnava, temveč jo odstopi pristojnemu inšpekcijskemu organu, včasih tudi regijski koordinaciji inšpektorjev, če je za obravnavo pristojnih več inšpekcij ali drugemu organu (policija, občina ipd.). Inšpekcijski svet tako ne vodi nikakršnih postopkov. Ustanovljen je bil predvsem z namenom razprave o vprašanjih, ki so skupna vsem ali večini inšpekcijam. Inšpekcijski svet ne obravnava posamičnih poročil inšpekcijskih organov oz. inšpekcij, zato tudi ne razpolaga z dokumentacijo v zvezi z njimi. Inšpekcijski svet zgolj zbere podatke od inšpekcijskih organov oz. inšpekcij, ki so vnaprej določeni in potrebni za pripravo skupnega Poročila Inšpekcijskega sveta za preteklo leto. V tem primeru gre za enovito poročilo za vse inšpekcije, ki je objavljeno tudi na spletu po tem, ko se z njim seznani vlada. Inšpekcijski organi oz. inšpekcije pa poročajo ministrom, ki so pristojni za njihovo področje. Če gre npr. za Tržni inšpektorat RS, ta inšpektorat poroča ministru, pristojnemu za trg. Tako ni v pristojnosti Inšpekcijskega sveta, da obravnava poročilo posameznega inšpekcijskega organa in o tem sprejema kakršnekoli sklepe. To bi bilo namreč tudi v nasprotju z 21. do 25. členom Zakona o državni upravi. Ta zakon namreč ureja razmerje med (resornim) ministrstvom in njegovim organom v sestavi, kot je TIRS v sestavi MGTŠ. Navedeno utemeljuje navedbe v izpodbijani odločbi, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.

Pritožba ni utemeljena.

IP uvodoma pojasnjuje, da je kot organ druge stopnje, v skladu z 247. členom ZUP, dolžan preizkusiti odločbo v delu, v katerem jo pritožnik oz. prosilec izpodbija. Odločbo preizkusi v mejah pritožbenih navedb, po uradni dolžnosti pa preizkusi, ali ni prišlo v postopku na prvi stopnji do bistvenih kršitev postopka in ali ni prekršen materialni zakon.

Kot izhaja iz določbe 1. odstavka 4. člena ZDIJZ in tudi določbe 1. odstavka 1. člena ZDIJZ, informacijo javnega značaja predstavlja samo dokument, ki že obstaja, je že ustvarjen, oz. dokument, ki ga je organ v okviru svojega delovnega področja že izdelal oz. pridobil. Gre za pogoj, ki je v teoriji poznan kot »kriterij materializirane oblike«. Organi, ki so zavezanci po ZDIJZ, so namreč dolžni omogočiti dostop le do že obstoječih informacij in niso dolžni ustvariti novega dokumenta ali pridobiti oz. vzpostaviti dokumenta, ki ga v času zahteve nimajo.

IP uvodoma pojasnjuje, da je organ ravnal pravilno, ko je odločal o zahtevi prosilca, vloženi na podlagi določb ZDIJZ. Inšpekcijski svet je namreč posvetovalno delovno telo oz. medresorsko delovno delo znotraj organa, ki ne sodi med t.i. samostojne zavezance za dostop do informacij javnega značaja oz. ne odloča samostojno o zahtevah vloženih na podlagi določb ZDIJZ.

IP ob reševanju pritožbe ni mogel posumiti, da organ razpolaga z zahtevanim dokumentom, vendar ga prosilcu ne želi posredovati. Organ je tekom pritožbenega postopka, v dopisu št. 090-54/2024/9 z dne 14. 5. 2024, katerega vsebina je zgoraj podrobneje navedena, zato je IP v tem delu, v izogib ponavljanju, v celoti sklicuje na že zgoraj navedeno, pojasnil, zakaj z zahtevanim dokumentom ne razpolaga, pri čemer IP ne vidi razlogov, da bi podvomil v pojasnilo organa oz. v dejstvo, da organ z zahtevanim dokumentom ne razpolaga.

IP v pritožbenem postopku glede dostopa do informacij javnega značaja nima pristojnosti, da bi se spuščal v presojo zakonitosti in smotrnosti ravnanja organa ter v vprašanje, zakaj organ ne razpolaga z informacijami, ki so predmet zahteve prosilca. Pritožbeni postopek tudi ne more biti namenjen prisili ustvarjanja informacij ali ugotovitvi, da bi določene informacije morale obstajati. Prosilec v pritožbi tudi ne navaja nobenih oprijemljivih dejstev, ki bi kazale na to, da organ z zahtevanim dokumentom dejansko razpolaga, vendar ga prosilcu ne želi posredovati.

IP ugotavlja, da pritožbi prosilca ni mogoče ugoditi, ker mu organ dokumentov, s katerimi ne razpolaga, ne more posredovati. Kot je že bilo povedano, so zavezanci v skladu z ZDIJZ dolžni omogočiti dostop samo do že obstoječih informacij, niso pa dolžni ustvariti novega dokumenta, zbirati informacij, opravljati raziskav, odgovarjati na vprašanja ali analizirati podatkov, da bi zadostili zahtevi prosilca.

Na podlagi navedenega je IP, na podlagi 1. odstavka 248. člena ZUP, pritožbo prosilca, kot neutemeljeno, zavrnil, kot izhaja iz 1. točke izreka te odločbe.

Posebni stroški v tem postopku niso nastali. Ta odločba je v skladu s 30. točko 28. člena Zakona o upravnih taksah oproščena plačila upravne takse.

Pouk o pravnem sredstvu:

Zoper to odločbo ni dovoljena pritožba, temveč se lahko sproži upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži v 30 dneh od vročitve te odločbe na Upravno sodišče, Fajfarjeva 33, Ljubljana. Tožba se lahko vloži pisno po pošti ali pri navedenem sodišču. Če se tožba pošlje priporočeno po pošti, se za dan izročitve sodišču šteje dan oddaje na pošto. Tožba z morebitnimi prilogami se vloži v najmanj treh izvodih. Tožbi je treba priložiti tudi to odločbo v izvirniku ali prepisu.

Postopek vodila:

Tanja Švab, dipl.upr.ved.,

raziskovalka IP

Informacijski pooblaščenec:

Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,

informacijska pooblaščenka